Page 69 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 69
ALEXANDER HANISCH-WOLFRAM
Čas diktatur – »stanovska država« in nacistični režim
V času avtoritarne »stanovske države« (1933–1938) sta bili obe
manjšini zopet soočeni z državo oziroma režimom, s katerim sta
imeli temeljne težave. Evangeličani so se težko sprijaznili z njegovim
političnim katolicizmom, Slovenci pa s poudarjanjem nemškosti te
»nove Avstrije«. Vsekakor pa je bila vsaj v osnovi za evangeličane
situacija, ki je vključevala hkrati ideološko nasprotovanje in ideo-
loško povezanost z režimom, večji problem. Problem je bil, kot že
rečeno, predvsem v tem, da se je avstrijska »stanovska država« sama
razumela kot konkurenčna diktatura nacionalsocialistični Nemčiji
– evangeličani pa so zaradi svojih zvez z Nemčijo in razširjenega
povezovanja »prusovstva« in protestantizma zdaj veljali za simpa-
tizerje nacističnega režima in s tem za neposredne nasprotnike
»stanovske države«. Napetost je dosegla vrhunec po junijskem puču
nacionalsocialistov leta 1934 (ko je bil umorjen avstrijski kancler
Engelbert Dolfuß) in so evangeličani postali splošno sumljivi; spro-
žene so bili policijske preiskave proti mnogim predstavnikom Evan-
geličanske cerkve, tudi in še posebej na Koroškem.44 Dejansko je v
tem času prišlo do opaznega zbližanja med nacionalsocialisti in
avstrijsko Evangeličansko cerkvijo. Na nekaterih področjih, pred-
vsem v svojih društvih, je cerkev omogočala prepovedani nacional-
socialistični strani (NSDAP) prikrito dejavnost.45 Oboji so se znašli
v skupni opoziciji proti režimu, poleg tega pa je bilo med njima kar
nekaj ideoloških sličnih točk.
Koroški Slovenci so leta 1934 lahko pokazali, da so tokrat oni
»zvesti domovini«.46 To jim seveda ni kaj prida pomagalo, kajti
zvestoba nasproti režimu v celotnem prebivalstvu ni bila posebej
44 O tem: Schwarz Gerhard Peter, Ständestaat und Evangelische Kirche von 1933-
1938. Evangelische Geistliche und Nationalsozialismus aus der Sicht der
Behörden von 1933 bis 1938 (Dissertationen der Karl-Franzens Universität Graz
76), Graz 1987, 30-53, 63-65, 83-86; Schwarz, Aus einer spannungsgeladenen
Geschichte, 298-300; Hanisch-Wolfram, Protestanten und Slowenen, 175-183.
45 Prim. Burz Ulfried, Die nationalsozialistische Bewegung in Kärnten (1918–
1933). Vom Deutschnationalismus zum Führerprinzip (=KLA 23), Klagenfurt
1998, 132-138.
46 Bahovec, Kärntner Slowenen, 278-282.
67
Čas diktatur – »stanovska država« in nacistični režim
V času avtoritarne »stanovske države« (1933–1938) sta bili obe
manjšini zopet soočeni z državo oziroma režimom, s katerim sta
imeli temeljne težave. Evangeličani so se težko sprijaznili z njegovim
političnim katolicizmom, Slovenci pa s poudarjanjem nemškosti te
»nove Avstrije«. Vsekakor pa je bila vsaj v osnovi za evangeličane
situacija, ki je vključevala hkrati ideološko nasprotovanje in ideo-
loško povezanost z režimom, večji problem. Problem je bil, kot že
rečeno, predvsem v tem, da se je avstrijska »stanovska država« sama
razumela kot konkurenčna diktatura nacionalsocialistični Nemčiji
– evangeličani pa so zaradi svojih zvez z Nemčijo in razširjenega
povezovanja »prusovstva« in protestantizma zdaj veljali za simpa-
tizerje nacističnega režima in s tem za neposredne nasprotnike
»stanovske države«. Napetost je dosegla vrhunec po junijskem puču
nacionalsocialistov leta 1934 (ko je bil umorjen avstrijski kancler
Engelbert Dolfuß) in so evangeličani postali splošno sumljivi; spro-
žene so bili policijske preiskave proti mnogim predstavnikom Evan-
geličanske cerkve, tudi in še posebej na Koroškem.44 Dejansko je v
tem času prišlo do opaznega zbližanja med nacionalsocialisti in
avstrijsko Evangeličansko cerkvijo. Na nekaterih področjih, pred-
vsem v svojih društvih, je cerkev omogočala prepovedani nacional-
socialistični strani (NSDAP) prikrito dejavnost.45 Oboji so se znašli
v skupni opoziciji proti režimu, poleg tega pa je bilo med njima kar
nekaj ideoloških sličnih točk.
Koroški Slovenci so leta 1934 lahko pokazali, da so tokrat oni
»zvesti domovini«.46 To jim seveda ni kaj prida pomagalo, kajti
zvestoba nasproti režimu v celotnem prebivalstvu ni bila posebej
44 O tem: Schwarz Gerhard Peter, Ständestaat und Evangelische Kirche von 1933-
1938. Evangelische Geistliche und Nationalsozialismus aus der Sicht der
Behörden von 1933 bis 1938 (Dissertationen der Karl-Franzens Universität Graz
76), Graz 1987, 30-53, 63-65, 83-86; Schwarz, Aus einer spannungsgeladenen
Geschichte, 298-300; Hanisch-Wolfram, Protestanten und Slowenen, 175-183.
45 Prim. Burz Ulfried, Die nationalsozialistische Bewegung in Kärnten (1918–
1933). Vom Deutschnationalismus zum Führerprinzip (=KLA 23), Klagenfurt
1998, 132-138.
46 Bahovec, Kärntner Slowenen, 278-282.
67
