Page 70 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 70
RAZPRAVE, [TUDIJE
izrazita, še zlasti ne na Koroškem. Upanje na izboljšanje položaja
koroških Slovencev je obtičalo na ravni režimskih obljub. Sama
politika do Slovencev na Koroškem je ostala v glavnem nespre-
menjena; ugotavljamo lahko kontinuiteto v sodelovanju med vlad-
nimi ustanovami in »domovini zvestimi« združenji, posebej s Hei-
matbundom.47
Na protestantski strani so mnogi mislili, da so se jim z Anschlus-
som marca 1938 uresničile sanje in želje.48 Neutrudno so poudarjali,
kako dobro bi se dopolnjevala protestantizem in nacionalsocializem.
Seveda se je vedelo, kako težaven je bil po letu 1933 položaj evange-
ličanskih cerkva v sami Nemčiji. Toda bili so tako prezaposleni s
spopadom s »stanovsko državo«, da tega niso videli ali niso hoteli
videti.
Za koroške Slovence pa je z Anschlussom prišlo do preobrata, ki
so se ga že dolgo bali in ob katerem so že od vsega začetka jasno
videli, kakšen bo prihodnji odnos režima do slovenske manjšine.49
Poizkušali so sicer najti nek modus vivendi, da bi ublažili in odložili
posledice, ki so se jih bali. Do leta 1941 se jim je zaradi zunanje-
političnega položaja to še nekoliko posrečilo, čeprav se je naciona-
listično zatiranje po aprilu 1938 očitno povečalo.
Po prehodnem obdobju marca/aprila 1938 je tudi večini evange-
ličanov postalo jasno, da so se vsaj v nekaterih točkah zmotili.50
Nacionalsocializem pač ni imel za cilj, da pospešuje protestantizem,
temveč da – nasprotno – iztisne vse cerkve iz javnega življenja.
Streznjenje je prišlo kmalu, toda le – kakor kaže – na nekaterih
področjih. Podpora nacionalsocialističnemu režimu nasploh, tudi
vojni, je vsaj v nekaterih evangeličanskih skupnostih trajala relativno
dolgo.51 Tudi v prepričanju, da je treba poslušati in se pokoravati
vsaki oblasti, so sprejemali odnose, kakršni so bili; večkrat so ponik-
nili v kolektivno notranjo emigracijo, medtem ko organiziranega
odpora ni bilo.
47 Prav tam, 419-428.
48 O tem Schwarz, Aus einer spannungsgeladenen Geschichte, 303 sl.
49 Bahovec, Kärntner Slowenen, 441-448.
50 Schwarz, Aus einer spannungsgeladenen Geschichte, 304.
51 Hanisch-Wolfram, Protestanten und Slowenen, 229-231.
68
izrazita, še zlasti ne na Koroškem. Upanje na izboljšanje položaja
koroških Slovencev je obtičalo na ravni režimskih obljub. Sama
politika do Slovencev na Koroškem je ostala v glavnem nespre-
menjena; ugotavljamo lahko kontinuiteto v sodelovanju med vlad-
nimi ustanovami in »domovini zvestimi« združenji, posebej s Hei-
matbundom.47
Na protestantski strani so mnogi mislili, da so se jim z Anschlus-
som marca 1938 uresničile sanje in želje.48 Neutrudno so poudarjali,
kako dobro bi se dopolnjevala protestantizem in nacionalsocializem.
Seveda se je vedelo, kako težaven je bil po letu 1933 položaj evange-
ličanskih cerkva v sami Nemčiji. Toda bili so tako prezaposleni s
spopadom s »stanovsko državo«, da tega niso videli ali niso hoteli
videti.
Za koroške Slovence pa je z Anschlussom prišlo do preobrata, ki
so se ga že dolgo bali in ob katerem so že od vsega začetka jasno
videli, kakšen bo prihodnji odnos režima do slovenske manjšine.49
Poizkušali so sicer najti nek modus vivendi, da bi ublažili in odložili
posledice, ki so se jih bali. Do leta 1941 se jim je zaradi zunanje-
političnega položaja to še nekoliko posrečilo, čeprav se je naciona-
listično zatiranje po aprilu 1938 očitno povečalo.
Po prehodnem obdobju marca/aprila 1938 je tudi večini evange-
ličanov postalo jasno, da so se vsaj v nekaterih točkah zmotili.50
Nacionalsocializem pač ni imel za cilj, da pospešuje protestantizem,
temveč da – nasprotno – iztisne vse cerkve iz javnega življenja.
Streznjenje je prišlo kmalu, toda le – kakor kaže – na nekaterih
področjih. Podpora nacionalsocialističnemu režimu nasploh, tudi
vojni, je vsaj v nekaterih evangeličanskih skupnostih trajala relativno
dolgo.51 Tudi v prepričanju, da je treba poslušati in se pokoravati
vsaki oblasti, so sprejemali odnose, kakršni so bili; večkrat so ponik-
nili v kolektivno notranjo emigracijo, medtem ko organiziranega
odpora ni bilo.
47 Prav tam, 419-428.
48 O tem Schwarz, Aus einer spannungsgeladenen Geschichte, 303 sl.
49 Bahovec, Kärntner Slowenen, 441-448.
50 Schwarz, Aus einer spannungsgeladenen Geschichte, 304.
51 Hanisch-Wolfram, Protestanten und Slowenen, 229-231.
68
