Page 64 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 64
RAZPRAVE, [TUDIJE
pomembnega.26 Sicer je mnogo koroških skupnosti oziroma nji-
hovih prezbiterijev podprlo Vodila gibanja,27 toda to še zdaleč ni bilo
reprezentativno za celoto evangeličanov. Na drugi strani so bili med
koroškimi Slovenci prav tako mnogi, ki jim je bila pri srcu slovenska
identiteta, ki pa niso imeli kaj početi s poudarjanjem katoliško-
konservativne komponente. Kot ilustracija za to lahko služi sicer
spodleteli poizkus vzpostavitve slovenskega liberalnega tabora na
Koroškem28 in naraščajoča skupina slovenskega delavstva, ki se je
usmerjala k socialni demokraciji. Voditelji slovenskega narodnega
gibanja tem ljudem ne le niso prišli nasproti, ampak so jih zaradi
njihove politične usmerjenosti naravnost demoralizirali.
Upoštevati je treba – drugič – da je v konfliktu med protestanti
in Slovenci ob gibanju »Proč od Rima« šlo predvsem za medijsko,
publicistično spopadanje. Dejansko tako rekoč ni bilo » realnega«,
praktičnega povoda za soočanja.29 V središču debat in spopadov so
bili vsakokratni glasniki, ki so se obkladali z – bolj ali manj upra-
vičenimi – stereotipi in predsodki oziroma zadržki.30 So pa bile s
temi spopadi v osnovi začrtane linije konflikta med obema manjši-
nama v prihodnjih desetletjih; v tem je mogoče videti njihov zelo
realen in konkreten učinek.
Lahko pa v javnem diskurzu okrog leta 1900 opazimo tudi dve
vzporednici med evangeličani in Slovenci. Oboji so bili deležni
očitkov nezvestobe ali nelojalnosti do monarhije. Slovencem so
zaradi delno ohranjene ali ponovno oživljene zahteve po Zedinjeni
Sloveniji očitali spodkopavanje monarhije (vsaj v njeni takratni
26 Splošno o tej problematiki Rudolf Leeb, Los-vom-Rom-Bewegung, 202 sl., 211
ff. V tej zvezi je bila formulirana tudi teza, da je treba izhajati iz nasprotja med
tradicionalnimi, kmečkimi tolerančnimi skupnostmi in mlajšimi mestnimi
(evangeličanskimi) skupnostmi.
27 Schwarz, Aus einer spannungsgeladenen Geschichte, 290-294.
28 Pleterski, Slowenisch oder Deutsch, 146-157, 220-225.
29 Povod bi bilo lahko kvečjemu počasno naraščanje evangeličanskeg življa na
dvojezičnem območju po 1900, na primer v Ferlachu/Borovljah in Völkermarktu/
Velikovcu (Hanisch-Wolfram, Protestanten und Slovenen, 90-94), toda tudi to
je privedlo le do verbalnih polemik.
30 Kot primer naj omenimo polemični spis Janka Brejca Aus dem Wilajet Kärnten,
Klagenfurt 1913.
62
pomembnega.26 Sicer je mnogo koroških skupnosti oziroma nji-
hovih prezbiterijev podprlo Vodila gibanja,27 toda to še zdaleč ni bilo
reprezentativno za celoto evangeličanov. Na drugi strani so bili med
koroškimi Slovenci prav tako mnogi, ki jim je bila pri srcu slovenska
identiteta, ki pa niso imeli kaj početi s poudarjanjem katoliško-
konservativne komponente. Kot ilustracija za to lahko služi sicer
spodleteli poizkus vzpostavitve slovenskega liberalnega tabora na
Koroškem28 in naraščajoča skupina slovenskega delavstva, ki se je
usmerjala k socialni demokraciji. Voditelji slovenskega narodnega
gibanja tem ljudem ne le niso prišli nasproti, ampak so jih zaradi
njihove politične usmerjenosti naravnost demoralizirali.
Upoštevati je treba – drugič – da je v konfliktu med protestanti
in Slovenci ob gibanju »Proč od Rima« šlo predvsem za medijsko,
publicistično spopadanje. Dejansko tako rekoč ni bilo » realnega«,
praktičnega povoda za soočanja.29 V središču debat in spopadov so
bili vsakokratni glasniki, ki so se obkladali z – bolj ali manj upra-
vičenimi – stereotipi in predsodki oziroma zadržki.30 So pa bile s
temi spopadi v osnovi začrtane linije konflikta med obema manjši-
nama v prihodnjih desetletjih; v tem je mogoče videti njihov zelo
realen in konkreten učinek.
Lahko pa v javnem diskurzu okrog leta 1900 opazimo tudi dve
vzporednici med evangeličani in Slovenci. Oboji so bili deležni
očitkov nezvestobe ali nelojalnosti do monarhije. Slovencem so
zaradi delno ohranjene ali ponovno oživljene zahteve po Zedinjeni
Sloveniji očitali spodkopavanje monarhije (vsaj v njeni takratni
26 Splošno o tej problematiki Rudolf Leeb, Los-vom-Rom-Bewegung, 202 sl., 211
ff. V tej zvezi je bila formulirana tudi teza, da je treba izhajati iz nasprotja med
tradicionalnimi, kmečkimi tolerančnimi skupnostmi in mlajšimi mestnimi
(evangeličanskimi) skupnostmi.
27 Schwarz, Aus einer spannungsgeladenen Geschichte, 290-294.
28 Pleterski, Slowenisch oder Deutsch, 146-157, 220-225.
29 Povod bi bilo lahko kvečjemu počasno naraščanje evangeličanskeg življa na
dvojezičnem območju po 1900, na primer v Ferlachu/Borovljah in Völkermarktu/
Velikovcu (Hanisch-Wolfram, Protestanten und Slovenen, 90-94), toda tudi to
je privedlo le do verbalnih polemik.
30 Kot primer naj omenimo polemični spis Janka Brejca Aus dem Wilajet Kärnten,
Klagenfurt 1913.
62
