Page 65 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 65
ALEXANDER HANISCH-WOLFRAM
sestavi); predstavniki Slovencev pa so prav protestantom očitali, da
paktirajo s Prusijo in imajo pred očmi vsenemško združitev na račun
habsburške monarhije. Na drugi strani je bilo v religioznih zadevah
slišati prav nasprotujoče si pritožbe: evangeličani so protestirali proti
še vedno obstoječi privilegiranosti Rimskokatoliške cerkve (kjub
določilom Protestantskega patenta), koroški Slovenci pa so tožili,
da je Rimskokatoliška cerkev z vseh strani ogrožana.
Manjšini po 1918–1920
Prva svetovna vojna, predvsem pa njen razplet in njeni »popo-
tresni sunki« na Koroškem do plebiscita 1920 so popolnoma raz-
lično prizadeli protestante in Slovence. Evangeličani so se morali na
novo orientirati, oblikovati nove strukture in nov odnos do države
(kar je bilo dovolj težko). Za slovensko nacionalno gibanje pa je bil
plebiscit leta 1920 občuten poraz, ki je vodil v krizo identitete in
smisla, še posebej, ker se pri plebiscitu nacionalni elementi niso
pokazali kot odločilni.31 Obema manjšinama je bilo skupno, da sta
se po 1918/20 obe zopet znašli v državi, ki si je sploh (ali v taki obliki)
nista želeli. Na evangeličanski strani so upali na združitev z »domo-
vino reformacije«, kot so se izrazili na cerkvenem dnevu 1919 v
Beljaku32 in kot so govorili vse do leta 1938. Koroški Slovenci pa so
odtlej živeli kot nacionalna manjšina v mali državi, ki se je razumela
kot nemška; želja po združitvi s preostalo Slovenijo, ki so jo mnogi
gojili, se ni uresničila. Razvoj v letih 1920–1930 je na obe manjšini
učinkoval povsem različno. Protestanti so bili sprejemani kot nepro-
blematična manjšina; v družbenem in političnem življenju so bili
31 Prim. Wadl Wilhelm, Die Kärntner Volksabstimmung. Vorbereitung-Ablauf-
Ergebnisanalyse-Nachwirkungen, v: Der 10. Oktober 1920. Kärntens Tag der
Selbstbestimmung. Vorgeschichte-Ereignisse-Analysen, Klagenfurt 1990, 165-
198, tu 180-192; Fräss-Ehrfeld Claudia, Geschichte Kärntens, zv. 3/2: Kärnten
1918-1920. Abwehrkamf -Volksabstimmung -Identitätsuche, Klagenfurt 2000,
190-198.
32 Primerjaj nastop beljaškega župnika Heinzelmanna na cerkvenem dnevu
(Kärntner evangelischer Kirchentag, Villach den 9. Mai 1919. Bericht, Vorträge
und Leitsätze. Klagenfurt-Villach 1919, 12)
63
sestavi); predstavniki Slovencev pa so prav protestantom očitali, da
paktirajo s Prusijo in imajo pred očmi vsenemško združitev na račun
habsburške monarhije. Na drugi strani je bilo v religioznih zadevah
slišati prav nasprotujoče si pritožbe: evangeličani so protestirali proti
še vedno obstoječi privilegiranosti Rimskokatoliške cerkve (kjub
določilom Protestantskega patenta), koroški Slovenci pa so tožili,
da je Rimskokatoliška cerkev z vseh strani ogrožana.
Manjšini po 1918–1920
Prva svetovna vojna, predvsem pa njen razplet in njeni »popo-
tresni sunki« na Koroškem do plebiscita 1920 so popolnoma raz-
lično prizadeli protestante in Slovence. Evangeličani so se morali na
novo orientirati, oblikovati nove strukture in nov odnos do države
(kar je bilo dovolj težko). Za slovensko nacionalno gibanje pa je bil
plebiscit leta 1920 občuten poraz, ki je vodil v krizo identitete in
smisla, še posebej, ker se pri plebiscitu nacionalni elementi niso
pokazali kot odločilni.31 Obema manjšinama je bilo skupno, da sta
se po 1918/20 obe zopet znašli v državi, ki si je sploh (ali v taki obliki)
nista želeli. Na evangeličanski strani so upali na združitev z »domo-
vino reformacije«, kot so se izrazili na cerkvenem dnevu 1919 v
Beljaku32 in kot so govorili vse do leta 1938. Koroški Slovenci pa so
odtlej živeli kot nacionalna manjšina v mali državi, ki se je razumela
kot nemška; želja po združitvi s preostalo Slovenijo, ki so jo mnogi
gojili, se ni uresničila. Razvoj v letih 1920–1930 je na obe manjšini
učinkoval povsem različno. Protestanti so bili sprejemani kot nepro-
blematična manjšina; v družbenem in političnem življenju so bili
31 Prim. Wadl Wilhelm, Die Kärntner Volksabstimmung. Vorbereitung-Ablauf-
Ergebnisanalyse-Nachwirkungen, v: Der 10. Oktober 1920. Kärntens Tag der
Selbstbestimmung. Vorgeschichte-Ereignisse-Analysen, Klagenfurt 1990, 165-
198, tu 180-192; Fräss-Ehrfeld Claudia, Geschichte Kärntens, zv. 3/2: Kärnten
1918-1920. Abwehrkamf -Volksabstimmung -Identitätsuche, Klagenfurt 2000,
190-198.
32 Primerjaj nastop beljaškega župnika Heinzelmanna na cerkvenem dnevu
(Kärntner evangelischer Kirchentag, Villach den 9. Mai 1919. Bericht, Vorträge
und Leitsätze. Klagenfurt-Villach 1919, 12)
63
