Page 68 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 68
RAZPRAVE, [TUDIJE
pomembno »pomnožitev« njihovega števila. Več krajev z evangeli-
čanskimi pridigami je doživelo svoj vzpon, posebej Völkermarkt/
Velikovec, v nekaterih krajih so se začele pridige sploh šele po teh
priselitvah.41
Kot ob gibanju »Proč od Rima« tudi v zvezi z naselitvijo nemških
protestantov dejansko tako rekoč ni prišlo do konkretnih srečanj ali
sporov s slovensko govorečim prebivalstvom. Tudi iz evangeličanskih
virov izhaja vtis, da so priseljenci večinoma ostajali sami zase.42 Poleg
tega ti priseljenci niso bili reprezentativni za koroški protestantizem.
Poročanje Koroškega Slovenca, ki je glavni vir za poznavanje slovenskih
reakcij na priseljevanje, pa je tudi komajda reprezentativno za ves
mnenjski spekter med koroškimi Slovenci; bolj je mnenje enega
časopisa, ali celo le enega urednika. Spet so se obmetavali s stereotipi,
zadržki in očitki, a vsekakor zelo enostransko, saj na evangeličanski
strani priseljevanja javno tako rekoč niso zaznali, razen ob spod-
budah za dopolnjevanje delovanja verskih skupnosti.43
Naselitev nemških protestantov v letih 1927–1933 je tako ostala
epizoda koroške zgodovine, ki niti za protestante niti za koroške
Slovence ni pomenila trajne zareze ali vsaj markacijske točke v
medsebojnem razmerju. Za odnos med manjšinama pa je vendarle
imela trajnejši pomen s tem, da je še utrdila in okrepila obstoječe
stereotipe, posebej tiste, ki so jih na slovenski strani imeli o prote-
stantih. Če so nekateri že sicer asociirali protestantizem s Prusi, so
zdaj dobili še konkreten dokaz – protestantske Pruse, ki so se naselili
na Koroškem. Bolj diferenciranega dojemanja dogajanja v tako
zaostrenih nacionalno-političnih razmerah ni bilo pričakovati. Zu-
nanja podoba protestantizma, ki se je utrdila v tem času, je še več
desetletij ostala nespremenjena; do premika je prišlo šele v 70. letih s
solidarnostnimi izjavami zastopnikov Evangeličanske cerkve na Koro-
škem v prid koroških Slovencev.
41 Hanisch-Wolfram, Protestanten und Slowenen, 151.159.
42 Pomemben vir je predvsem mesečnik Lichter der Heimat in do neke mere
župnijski arhiv evangeličanske skupnosti Wolfsberg, ki je do petdesetih let 20.
stoletja zajemala politična okrožja Wolfsberg in Völkermarkt/Velikovec.
43 Kot v op. 41, 151 sl.
66
pomembno »pomnožitev« njihovega števila. Več krajev z evangeli-
čanskimi pridigami je doživelo svoj vzpon, posebej Völkermarkt/
Velikovec, v nekaterih krajih so se začele pridige sploh šele po teh
priselitvah.41
Kot ob gibanju »Proč od Rima« tudi v zvezi z naselitvijo nemških
protestantov dejansko tako rekoč ni prišlo do konkretnih srečanj ali
sporov s slovensko govorečim prebivalstvom. Tudi iz evangeličanskih
virov izhaja vtis, da so priseljenci večinoma ostajali sami zase.42 Poleg
tega ti priseljenci niso bili reprezentativni za koroški protestantizem.
Poročanje Koroškega Slovenca, ki je glavni vir za poznavanje slovenskih
reakcij na priseljevanje, pa je tudi komajda reprezentativno za ves
mnenjski spekter med koroškimi Slovenci; bolj je mnenje enega
časopisa, ali celo le enega urednika. Spet so se obmetavali s stereotipi,
zadržki in očitki, a vsekakor zelo enostransko, saj na evangeličanski
strani priseljevanja javno tako rekoč niso zaznali, razen ob spod-
budah za dopolnjevanje delovanja verskih skupnosti.43
Naselitev nemških protestantov v letih 1927–1933 je tako ostala
epizoda koroške zgodovine, ki niti za protestante niti za koroške
Slovence ni pomenila trajne zareze ali vsaj markacijske točke v
medsebojnem razmerju. Za odnos med manjšinama pa je vendarle
imela trajnejši pomen s tem, da je še utrdila in okrepila obstoječe
stereotipe, posebej tiste, ki so jih na slovenski strani imeli o prote-
stantih. Če so nekateri že sicer asociirali protestantizem s Prusi, so
zdaj dobili še konkreten dokaz – protestantske Pruse, ki so se naselili
na Koroškem. Bolj diferenciranega dojemanja dogajanja v tako
zaostrenih nacionalno-političnih razmerah ni bilo pričakovati. Zu-
nanja podoba protestantizma, ki se je utrdila v tem času, je še več
desetletij ostala nespremenjena; do premika je prišlo šele v 70. letih s
solidarnostnimi izjavami zastopnikov Evangeličanske cerkve na Koro-
škem v prid koroških Slovencev.
41 Hanisch-Wolfram, Protestanten und Slowenen, 151.159.
42 Pomemben vir je predvsem mesečnik Lichter der Heimat in do neke mere
župnijski arhiv evangeličanske skupnosti Wolfsberg, ki je do petdesetih let 20.
stoletja zajemala politična okrožja Wolfsberg in Völkermarkt/Velikovec.
43 Kot v op. 41, 151 sl.
66
