Page 66 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 66
RAZPRAVE, [TUDIJE
celo nadpovprečno zastopani in njihova želja po združitvi z Nemčijo
je sovpadala z željo velikega dela prebivalstva. Koroški Slovenci pa so
se morali na političnem, kulturnem in društvenem področju na novo
organizirati,33 se na novo orientirati, pri tem pa so bili stalno deležni
sumničenj in očitkov o iredenti (v konkretnih primerih upravičeno
ali neupravičeno). Mnogokrat citirana izjava deželnega upravitelja
Lemischa, da je treba tiste, ki so glasovali za Jugoslavijo, vrniti v
»koroškost«, kaže da je bil pred koroškimi Slovenci čas zaostrenega
manjšinskega položaja, v katerem so bili pod stalnim pritiskom.
Polarizacija: nemška naselitev z evangeličanskim obeležjem
Leta 1926 je Koroški Heimatbund iniciral priseljevanje, ki naj bi
okrepilo »domovini zveste« elemente na južnem Koroškem.34 Po-
kazalo se je, da preseljevanje znotraj Koroške ni uresničljivo, zato so
iskali priseljence iz Nemčije. O sprevrženosti nacionalnega mišljenja
tega časa govori dejstvo, da so hoteli pridobiti priseljence iz severne
Nemčije, ki da bi bili na Koroškem bolj »domovini zvesti« kot
avtohtona manjšina v lastni deželi.35 Ne preseneča, da so bili pri-
seljenci v večini protestanti, glede na to, na katerem področju so
propagirali preseljevanje, čeprav so pri Heimatbundu poudarjali,
kako želijo pridobiti predvsem katoliške priseljence, da ne bi situacije
dodatno pregrevali.36 S temi priselitvami pa je prišlo do okrepljenih
srečanj med protestanti in koroškimi Slovenci.
33 O tem Drobesch Werner, Vereine und Verbände in Kärnten (1848-1938). Von
Gemeinnützig-Geselligen zur Ideologisierung der Massen, (=KLA 18), Klagenfurt
1991, XXX.
34 O tem priseljevanju prim. Hanisch-Wolfram, Protestanten und Slowenen, 132-
167; Zechner-Kreinig Tanja Isabella, Protestanten als Ein- und Zuwanderer des
20. Jahrhundert in Kärnten. Das Fallbeispiel Moosberg, Graz 2002 (fil. diplom-
sko delo); Bahovec Tina, Die Kärntner Slowenen 1930–1941. Politische, wirt-
schaftliche und gesellschaftliche Entwicklung, Klagenfurt 1999 (doktorska
disetacija), 78-83.
35 Tako v brošuri iz leta 1929, namenjeni potencialnim priseljencem (Kärnten als Sied-
lungsland, Herausgegeben vom Heimatbund Klagenfurt, Klagenfurt 1929, 18).
36 Prim. Hanisch-Wolfram, Protestanten und Slowenen, 147-150.
64
celo nadpovprečno zastopani in njihova želja po združitvi z Nemčijo
je sovpadala z željo velikega dela prebivalstva. Koroški Slovenci pa so
se morali na političnem, kulturnem in društvenem področju na novo
organizirati,33 se na novo orientirati, pri tem pa so bili stalno deležni
sumničenj in očitkov o iredenti (v konkretnih primerih upravičeno
ali neupravičeno). Mnogokrat citirana izjava deželnega upravitelja
Lemischa, da je treba tiste, ki so glasovali za Jugoslavijo, vrniti v
»koroškost«, kaže da je bil pred koroškimi Slovenci čas zaostrenega
manjšinskega položaja, v katerem so bili pod stalnim pritiskom.
Polarizacija: nemška naselitev z evangeličanskim obeležjem
Leta 1926 je Koroški Heimatbund iniciral priseljevanje, ki naj bi
okrepilo »domovini zveste« elemente na južnem Koroškem.34 Po-
kazalo se je, da preseljevanje znotraj Koroške ni uresničljivo, zato so
iskali priseljence iz Nemčije. O sprevrženosti nacionalnega mišljenja
tega časa govori dejstvo, da so hoteli pridobiti priseljence iz severne
Nemčije, ki da bi bili na Koroškem bolj »domovini zvesti« kot
avtohtona manjšina v lastni deželi.35 Ne preseneča, da so bili pri-
seljenci v večini protestanti, glede na to, na katerem področju so
propagirali preseljevanje, čeprav so pri Heimatbundu poudarjali,
kako želijo pridobiti predvsem katoliške priseljence, da ne bi situacije
dodatno pregrevali.36 S temi priselitvami pa je prišlo do okrepljenih
srečanj med protestanti in koroškimi Slovenci.
33 O tem Drobesch Werner, Vereine und Verbände in Kärnten (1848-1938). Von
Gemeinnützig-Geselligen zur Ideologisierung der Massen, (=KLA 18), Klagenfurt
1991, XXX.
34 O tem priseljevanju prim. Hanisch-Wolfram, Protestanten und Slowenen, 132-
167; Zechner-Kreinig Tanja Isabella, Protestanten als Ein- und Zuwanderer des
20. Jahrhundert in Kärnten. Das Fallbeispiel Moosberg, Graz 2002 (fil. diplom-
sko delo); Bahovec Tina, Die Kärntner Slowenen 1930–1941. Politische, wirt-
schaftliche und gesellschaftliche Entwicklung, Klagenfurt 1999 (doktorska
disetacija), 78-83.
35 Tako v brošuri iz leta 1929, namenjeni potencialnim priseljencem (Kärnten als Sied-
lungsland, Herausgegeben vom Heimatbund Klagenfurt, Klagenfurt 1929, 18).
36 Prim. Hanisch-Wolfram, Protestanten und Slowenen, 147-150.
64
