Page 75 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 75
CVETKA HED@ET TÓTH
pravico na katoliški fakulteti v Tübingenu,3 še danes odločno trdi,
da ni možen novi svetovni red brez novega svetovnega etosa. Že v
uvodu dela z naslovom Projekt svetovni etos, prvič izdanem leta 1990,
poudarja: »Ni preživetja brez svetovnega etosa. Ni svetovnega miru
brez miru med religijami. Ne bo religioznega miru brez dialoga med
religijami.«4 Čeprav piše v nemščini, omenjeno misel rad zapiše še v
angleščini.5 Vendar je v svojih delih in zdaj že številnih pogovorih
izrecno poudarjal, da svetovni etos nikakor ne pomeni nove svetovne
religije, ampak prej »etični koordinatni sistem«, v katerem smo vsi
povezani, zato »v domeni morale ne sme biti postmodernistične
poljubnosti«.6
Etika, pri kateri vztraja svetovni etos, je univerzalna, trdi v vseh
svojih delih na temo svetovnega etosa, zato velja za vsakega človeka
ne glede na raso, kulturo, religijo, svetovni nazor. Vrednote in norme,
na katerih temelji svetovni etos, niso samo znotraj preroških religij,
judovstva, krščanstva in islama, navzoče so tudi v indijski in kitajski
tradiciji. Podoben namen, »predlagati pristop k etiki, temelječ na
univerzalnih namesto na verskih načelih«, najdemo tudi v knjigi
Etika za novo tisočletje duhovnega in posvetnega voditelja tibetanskega
ljudstva.7 Dalajlama tudi verjame, da že po svoji naravi vsi ljudje
stremijo »po svobodi, enakosti in dostojanstvu in imajo pravico to
tudi doseči«, skratka osebno verjame v »univerzalno načelo enakosti
vseh ljudi«,8 to načelo pa mora po njegovem imeti prednost.
3 Po odvzemu predavateljske pravice se je zanj zelo zavzela njegova univerza v
Tübingenu, ki ga je branila in mu trajno omogočila njegovo intelektualno
dejavnost, ki je postajala vedno bolj mednarodno ugledna in vse bolj svetovno
odzivna. Tam je bil vse do svoje upokojitve leta 1996 redni profesor za ekumensko
teologijo in direktor Inštituta za ekumenske raziskave – ta je neodvisen in ločen
od Teološke fakultete in naravnost podrejen senatu univerze.
4 Hans Küng: Projekt Weltethos, Piper, München 2002, str. 13.
5 Hans Küng: Dokumentation zum Weltethos, Piper, München 2002, str. 39.
6 Hans Küng: Wozu Weltethos? Religion und Ethik in Zeiten der Globalisierung. Im
Gespräch mit Jürgen Hoeren, Herder, Freiburg 2002, str. 28–29.
7 Njegova Svetost dalajlama: Etika za novo tisočletje, Učila, Tržič 2000, str. XIII.
8 Der Dalai Lama: Die Menschen und die Menschenrechte, nav. iz Karl-Josef Kuschel,
Alessandro Pinzani, Martin Zillinger (ur.): Ein Ethos fur eine Welt? Globalisierung
als ethische Herausforderung, Campus Verlag, Frankfurt am Main 1999, str.
20–21 (dalje: EFEW).
73
pravico na katoliški fakulteti v Tübingenu,3 še danes odločno trdi,
da ni možen novi svetovni red brez novega svetovnega etosa. Že v
uvodu dela z naslovom Projekt svetovni etos, prvič izdanem leta 1990,
poudarja: »Ni preživetja brez svetovnega etosa. Ni svetovnega miru
brez miru med religijami. Ne bo religioznega miru brez dialoga med
religijami.«4 Čeprav piše v nemščini, omenjeno misel rad zapiše še v
angleščini.5 Vendar je v svojih delih in zdaj že številnih pogovorih
izrecno poudarjal, da svetovni etos nikakor ne pomeni nove svetovne
religije, ampak prej »etični koordinatni sistem«, v katerem smo vsi
povezani, zato »v domeni morale ne sme biti postmodernistične
poljubnosti«.6
Etika, pri kateri vztraja svetovni etos, je univerzalna, trdi v vseh
svojih delih na temo svetovnega etosa, zato velja za vsakega človeka
ne glede na raso, kulturo, religijo, svetovni nazor. Vrednote in norme,
na katerih temelji svetovni etos, niso samo znotraj preroških religij,
judovstva, krščanstva in islama, navzoče so tudi v indijski in kitajski
tradiciji. Podoben namen, »predlagati pristop k etiki, temelječ na
univerzalnih namesto na verskih načelih«, najdemo tudi v knjigi
Etika za novo tisočletje duhovnega in posvetnega voditelja tibetanskega
ljudstva.7 Dalajlama tudi verjame, da že po svoji naravi vsi ljudje
stremijo »po svobodi, enakosti in dostojanstvu in imajo pravico to
tudi doseči«, skratka osebno verjame v »univerzalno načelo enakosti
vseh ljudi«,8 to načelo pa mora po njegovem imeti prednost.
3 Po odvzemu predavateljske pravice se je zanj zelo zavzela njegova univerza v
Tübingenu, ki ga je branila in mu trajno omogočila njegovo intelektualno
dejavnost, ki je postajala vedno bolj mednarodno ugledna in vse bolj svetovno
odzivna. Tam je bil vse do svoje upokojitve leta 1996 redni profesor za ekumensko
teologijo in direktor Inštituta za ekumenske raziskave – ta je neodvisen in ločen
od Teološke fakultete in naravnost podrejen senatu univerze.
4 Hans Küng: Projekt Weltethos, Piper, München 2002, str. 13.
5 Hans Küng: Dokumentation zum Weltethos, Piper, München 2002, str. 39.
6 Hans Küng: Wozu Weltethos? Religion und Ethik in Zeiten der Globalisierung. Im
Gespräch mit Jürgen Hoeren, Herder, Freiburg 2002, str. 28–29.
7 Njegova Svetost dalajlama: Etika za novo tisočletje, Učila, Tržič 2000, str. XIII.
8 Der Dalai Lama: Die Menschen und die Menschenrechte, nav. iz Karl-Josef Kuschel,
Alessandro Pinzani, Martin Zillinger (ur.): Ein Ethos fur eine Welt? Globalisierung
als ethische Herausforderung, Campus Verlag, Frankfurt am Main 1999, str.
20–21 (dalje: EFEW).
73
