Page 79 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 79
CVETKA HED@ET TÓTH
sploh, v njegovem temeljnem vprašanju ’biti ali ne biti’: imenujemo
ga temeljna odločitev.«21 Küng ugotavlja: »Kierkegaard je bil tisti, ki je
pojem ’odločitve’ (’izbire’) – še vedno v rabi na pravno-etičnem kot
tudi religioznem področju – naredil za filozofsko temeljni pojem, s
čimer je želel označiti posebnost človeške eksistence«.22 Kajti po
Küngu je v naravi odločanja nekaj univerzalnega; temeljna odločitev
»pomeni človekovo odločitev glede stvarnosti nasploh: temeljno
stališče do lastne eksistence in sveta«.23 Seveda velja Küngu pritrditi,
če gre za svobodno odločanje oziroma če je odločanje sinonim za
svobodo.
Hans Küng upravičeno opozarja na trajen Kierkegaardov vpliv v
zgodovini novejše filozofije, ko gre za pojma, kakršna sta odločanje
in izbira. Ta vpliv je očitno viden pri teologih, kot so Barth, Bultmann
in Gogarten. Od filozofov je poleg Sartra treba omeniti Heideggerja
in Jaspersa. Še posebej izstopa Jaspersov pristop, ki ga pojem odlo-
čanja pripelje celo do njegovega znanega filozofskega verovanja, s
pomočjo katerega zavrača nihilizem in dogmatizem. Küng prevpra-
šuje vsebino odločanja in izbire tako z religiozne kot z ateistične
strani in pred nami je kar nekaj imen, svetovnonazorsko med seboj
povsem različnih. Prijetno preseneča, da Küng nobenega nazora ne
obravnava z neko vnaprejšnjostjo, ki bi pozitivno vrednotila kako
usmerjenost, drugo pa bi povsem odklanjala. Celo sam priznava, da
je z veliko vnemo študiral kritiko religije »in resnično ne brez simpa-
tije do velikanov tega žanra, od Feuerbacha prek Marxa do Nie-
tzscheja in Freuda«.24 Že v času svojega študija filozofije se je Küng
veliko ukvarjal tudi s Sartrom in je o njegovem ateističnem huma-
nizmu napisal obsežno filozofsko delo. K preučevanju kake misli je
treba pristopati neobremenjeno, brez predsodkov, predvsem pa
svobodno in samozavestno. V tem poslednjem je Küng prepričljiv
vzor, ki pritegne in na zanimiv način opisuje Kierkegaarda kot
globoko religioznega misleca, ki gradi z močjo svoje notranjosti, v
21 Prav tam, str. 480.
22 Prav tam.
23 Prav tam, str. 481.
24 Hans Küng: Credo. Razlaga vere za naš čas, Založba Znamenje, Petrovče 1995,
str. 22.
77
sploh, v njegovem temeljnem vprašanju ’biti ali ne biti’: imenujemo
ga temeljna odločitev.«21 Küng ugotavlja: »Kierkegaard je bil tisti, ki je
pojem ’odločitve’ (’izbire’) – še vedno v rabi na pravno-etičnem kot
tudi religioznem področju – naredil za filozofsko temeljni pojem, s
čimer je želel označiti posebnost človeške eksistence«.22 Kajti po
Küngu je v naravi odločanja nekaj univerzalnega; temeljna odločitev
»pomeni človekovo odločitev glede stvarnosti nasploh: temeljno
stališče do lastne eksistence in sveta«.23 Seveda velja Küngu pritrditi,
če gre za svobodno odločanje oziroma če je odločanje sinonim za
svobodo.
Hans Küng upravičeno opozarja na trajen Kierkegaardov vpliv v
zgodovini novejše filozofije, ko gre za pojma, kakršna sta odločanje
in izbira. Ta vpliv je očitno viden pri teologih, kot so Barth, Bultmann
in Gogarten. Od filozofov je poleg Sartra treba omeniti Heideggerja
in Jaspersa. Še posebej izstopa Jaspersov pristop, ki ga pojem odlo-
čanja pripelje celo do njegovega znanega filozofskega verovanja, s
pomočjo katerega zavrača nihilizem in dogmatizem. Küng prevpra-
šuje vsebino odločanja in izbire tako z religiozne kot z ateistične
strani in pred nami je kar nekaj imen, svetovnonazorsko med seboj
povsem različnih. Prijetno preseneča, da Küng nobenega nazora ne
obravnava z neko vnaprejšnjostjo, ki bi pozitivno vrednotila kako
usmerjenost, drugo pa bi povsem odklanjala. Celo sam priznava, da
je z veliko vnemo študiral kritiko religije »in resnično ne brez simpa-
tije do velikanov tega žanra, od Feuerbacha prek Marxa do Nie-
tzscheja in Freuda«.24 Že v času svojega študija filozofije se je Küng
veliko ukvarjal tudi s Sartrom in je o njegovem ateističnem huma-
nizmu napisal obsežno filozofsko delo. K preučevanju kake misli je
treba pristopati neobremenjeno, brez predsodkov, predvsem pa
svobodno in samozavestno. V tem poslednjem je Küng prepričljiv
vzor, ki pritegne in na zanimiv način opisuje Kierkegaarda kot
globoko religioznega misleca, ki gradi z močjo svoje notranjosti, v
21 Prav tam, str. 480.
22 Prav tam.
23 Prav tam, str. 481.
24 Hans Küng: Credo. Razlaga vere za naš čas, Založba Znamenje, Petrovče 1995,
str. 22.
77
