Page 78 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 78
RAZPRAVE, [TUDIJE
nevzdržnosti bivanja«.17 Küng ugotavlja, da je pri Nietzscheju dvom
v primernost določenih gotovosti »radikaliziran: do dvoma v možnost
biti gotov nasploh«.18 Svojo oceno Küng strne v ugotovitev: »Nihili-
stična negacija pa ne zadeva le subjektivne gotovosti, gotovosti
razmišljujočega ali verujočega subjekta. Zadeva tudi vsako objektivno
gotovost, tisto, kar lahko v vsakem spoznavnem dejanju molče pred-
postavljamo kot nekaj gotovega: domnevno temeljno gotovost biti in
evidentnih prvih principov biti, kot jo zagovarja klasična filozofija biti.
[…] Ali človek tu ne premore neke naravne gotovosti (habitus prin-
cipiorum)?«19
Küng je pri opredeljevanju alternativ nihilizmu izhajal iz člove-
kove praktične, dejavne usmerjenosti, ki jo poraja najprej življenje
samo, predvsem preživetje v stvarnosti. Zato se tudi najprej sprašuje,
kako nastaja nihilizem v povsem konkretnih razmerah, se pravi
praktični nihilizem. Zaveda se, da je stvarnost soočena z možnostjo
propada, konca, da je marsikaj v svojem bivanju že vnaprej zazna-
movano s svojim koncem, smrtjo, človek še posebej. Samo vprašanje
po biti nenehno spremlja vprašanje po ne-biti, celo niču. Zato že
stvarnost sama, kakršna pač je, omogoča nastanek nihilizma kot
praktičnega nihilizma. Küngov program je povsem jasen in enozna-
čen, gre mu za to, da negotovi, »vprašljivi stvarnosti« (die fragliche
Wirklichkeit)20 odgovarja z da. V tem vidi izhodišče za postopno
oblikovanje alternative nihilizmu. Poudarek je na alternativi, kajti
Küng je vsekakor zelo daleč od tega, da bi nihilizem demoniziral ali
napadal s kritiko, ki je domala že represija.
Razmere, v katerih živimo, zahtevajo od nas zelo konkretne
odločitve: izbiramo med mnogimi danostmi, ravnamo praktično
dejavno. Svet dejstev stopa v naše življenje kot klic odločiti se je treba,
morda kar po Kierkegaardovem vzoru kot ali – ali. Zdaj postaja
aktualen odnos med človekom in svetom v najširšem smislu in v tej
zvezi je Küng zapisal: »Gre za svobodno stališče do stvarnosti na-
17 Prav tam.
18 Hans Küng: Existiert Gott? Antwort auf die Gottesfrage der Neuzeit, Piper, München
1995, str. 462.
19 Prav tam, 461.
20 Prav tam, str. 486.
76
nevzdržnosti bivanja«.17 Küng ugotavlja, da je pri Nietzscheju dvom
v primernost določenih gotovosti »radikaliziran: do dvoma v možnost
biti gotov nasploh«.18 Svojo oceno Küng strne v ugotovitev: »Nihili-
stična negacija pa ne zadeva le subjektivne gotovosti, gotovosti
razmišljujočega ali verujočega subjekta. Zadeva tudi vsako objektivno
gotovost, tisto, kar lahko v vsakem spoznavnem dejanju molče pred-
postavljamo kot nekaj gotovega: domnevno temeljno gotovost biti in
evidentnih prvih principov biti, kot jo zagovarja klasična filozofija biti.
[…] Ali človek tu ne premore neke naravne gotovosti (habitus prin-
cipiorum)?«19
Küng je pri opredeljevanju alternativ nihilizmu izhajal iz člove-
kove praktične, dejavne usmerjenosti, ki jo poraja najprej življenje
samo, predvsem preživetje v stvarnosti. Zato se tudi najprej sprašuje,
kako nastaja nihilizem v povsem konkretnih razmerah, se pravi
praktični nihilizem. Zaveda se, da je stvarnost soočena z možnostjo
propada, konca, da je marsikaj v svojem bivanju že vnaprej zazna-
movano s svojim koncem, smrtjo, človek še posebej. Samo vprašanje
po biti nenehno spremlja vprašanje po ne-biti, celo niču. Zato že
stvarnost sama, kakršna pač je, omogoča nastanek nihilizma kot
praktičnega nihilizma. Küngov program je povsem jasen in enozna-
čen, gre mu za to, da negotovi, »vprašljivi stvarnosti« (die fragliche
Wirklichkeit)20 odgovarja z da. V tem vidi izhodišče za postopno
oblikovanje alternative nihilizmu. Poudarek je na alternativi, kajti
Küng je vsekakor zelo daleč od tega, da bi nihilizem demoniziral ali
napadal s kritiko, ki je domala že represija.
Razmere, v katerih živimo, zahtevajo od nas zelo konkretne
odločitve: izbiramo med mnogimi danostmi, ravnamo praktično
dejavno. Svet dejstev stopa v naše življenje kot klic odločiti se je treba,
morda kar po Kierkegaardovem vzoru kot ali – ali. Zdaj postaja
aktualen odnos med človekom in svetom v najširšem smislu in v tej
zvezi je Küng zapisal: »Gre za svobodno stališče do stvarnosti na-
17 Prav tam.
18 Hans Küng: Existiert Gott? Antwort auf die Gottesfrage der Neuzeit, Piper, München
1995, str. 462.
19 Prav tam, 461.
20 Prav tam, str. 486.
76
