Page 77 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 77
CVETKA HED@ET TÓTH
Na vprašanje, če je svetovni etos naravnan bolj institucionalno
ali bolj osebno, je v knjižici Čemu svetovni etos? izrecno poudaril, da
gre hkrati za »osebnostno, institucionalno in ciljno usmerjenost«.13
Odločno zanika, da bi svetovni etos vključeval zgolj kolektivno
odgovornost, ki bi odtegovala individualno, kajti to bi pomenilo, da
so krivci negativnih pojavov »le ’odnosi’, ’zgodovina’, ’sistem’«.14
Svetovni etos meri na individualno odgovornost vsakega posamez-
nika, kar še posebej vključuje individualno odgovornost politikov.
Tako po njegovem nikoli ne gre samo za individualni, ampak hkrati
še za socialni etos. Morala sistema brez morale subjektov, morala
institucij brez morale oseb ni nikakršna morala. Svetovni etos kot
morala pomeni moralo sistema, torej sistemsko moralo.
Morala je vedno kar najneposredneje povezana z življenjem, ki
ga ljudje živimo. V delu z naslovom Zaupanje, ki nosi Küng spet pou-
darja vlogo in pomen temeljnega zaupanja – reči svetu, stvarnosti
da. Šele iz zaupanja raste notranja avtonomija človeka, samodajanje
zakonov, občutek samoodgovornosti pri tem, kako se v življenju
samouresničujemo in hkrati sooblikujemo svet. Gre za temeljno
zaupanje, ki je v vsem nasprotje nihilizmu oziroma nihilizaciji (kdor
svetu izraža nezaupanje, mu reče celo ne) in tudi »podlaga temelj-
nega etosa, življenjskega etosa, globalno gledano, svetovnega eto-
sa«.15 Še pred tem je v svojem delu Ali obstaja Bog? iz leta 1978, ki je
nadaljevanje in dopolnitev njegovega za uradni katolicizem prav
tako vprašljivega in celo obsojanega dela Biti kristjan (1974), pou-
daril, da je treba prepoznati probleme sodobnega časa, predvsem
je treba sprejeti izzive sodobnega nihilizma in se z njimi znati
soočati.
Po Friedrichu Nietzscheju (1844–1900) nihilizem, ta najgrozlji-
vejši od vseh gostov, pomeni, da se vse najvišje vrednote razvredno-
tijo: »Manjka cilj. Manjka odgovor na ’čemu’.«16 Dosledno izpeljani
nihilizem je radikalni nihilizem, ki izraža »prepričanje o absolutni
13 Hans Küng: Wozu Weltethos?, str. 161.
14 Prav tam.
15 Hans Küng: Vertrauen, das trägt. Eine Spiritualität für heute, Herder, Freiburg 2003,
str. 39.
16 Friedrich Nietzsche: Volja do moči, Slovenska matica, Ljubljana 1991, str. 11.
75
Na vprašanje, če je svetovni etos naravnan bolj institucionalno
ali bolj osebno, je v knjižici Čemu svetovni etos? izrecno poudaril, da
gre hkrati za »osebnostno, institucionalno in ciljno usmerjenost«.13
Odločno zanika, da bi svetovni etos vključeval zgolj kolektivno
odgovornost, ki bi odtegovala individualno, kajti to bi pomenilo, da
so krivci negativnih pojavov »le ’odnosi’, ’zgodovina’, ’sistem’«.14
Svetovni etos meri na individualno odgovornost vsakega posamez-
nika, kar še posebej vključuje individualno odgovornost politikov.
Tako po njegovem nikoli ne gre samo za individualni, ampak hkrati
še za socialni etos. Morala sistema brez morale subjektov, morala
institucij brez morale oseb ni nikakršna morala. Svetovni etos kot
morala pomeni moralo sistema, torej sistemsko moralo.
Morala je vedno kar najneposredneje povezana z življenjem, ki
ga ljudje živimo. V delu z naslovom Zaupanje, ki nosi Küng spet pou-
darja vlogo in pomen temeljnega zaupanja – reči svetu, stvarnosti
da. Šele iz zaupanja raste notranja avtonomija človeka, samodajanje
zakonov, občutek samoodgovornosti pri tem, kako se v življenju
samouresničujemo in hkrati sooblikujemo svet. Gre za temeljno
zaupanje, ki je v vsem nasprotje nihilizmu oziroma nihilizaciji (kdor
svetu izraža nezaupanje, mu reče celo ne) in tudi »podlaga temelj-
nega etosa, življenjskega etosa, globalno gledano, svetovnega eto-
sa«.15 Še pred tem je v svojem delu Ali obstaja Bog? iz leta 1978, ki je
nadaljevanje in dopolnitev njegovega za uradni katolicizem prav
tako vprašljivega in celo obsojanega dela Biti kristjan (1974), pou-
daril, da je treba prepoznati probleme sodobnega časa, predvsem
je treba sprejeti izzive sodobnega nihilizma in se z njimi znati
soočati.
Po Friedrichu Nietzscheju (1844–1900) nihilizem, ta najgrozlji-
vejši od vseh gostov, pomeni, da se vse najvišje vrednote razvredno-
tijo: »Manjka cilj. Manjka odgovor na ’čemu’.«16 Dosledno izpeljani
nihilizem je radikalni nihilizem, ki izraža »prepričanje o absolutni
13 Hans Küng: Wozu Weltethos?, str. 161.
14 Prav tam.
15 Hans Küng: Vertrauen, das trägt. Eine Spiritualität für heute, Herder, Freiburg 2003,
str. 39.
16 Friedrich Nietzsche: Volja do moči, Slovenska matica, Ljubljana 1991, str. 11.
75
