Page 239 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 239
LUKA ILI]
Posledica Vlačićeve kontroverze je bila, da je Vlačić izgubil službo
in ugled v cerkvi, duhovniki in teologi, ki so ga podpirali pa so bili
preganjani in odpuščani s svojih delovnih mest. Vlačićevi privrženci
(flacijanci) so v tistih časih plačevali visoko ceno: številni so bili ek-
skomunicirani, zaprti, nekaterim so celo odklonili krščanski pogreb.
Sklep
Kot teolog si je Vlačić prizadeval, da bi ostal zvest Luthru in nje-
govemu posebnemu vztrajanju na zasužnjenosti človekove volje.
»Sledeč bolj Luthru kot Melanchthonu je bil prepričan, da prava te-
ološka diferenciacija ni tista sholastična med besedo in duhom, temveč
razlikovanje dveh glasov v obeh Zavezah: glasu Postave, ki govori o
obsodbi, in glasu Evangelija, ki napoveduje oprostitev.«53 Mnogi Vla-
čićevi teološki spisi so nastali med polemikami, ko je hotel ubraniti
in zavarovati tisto, kar je smatral za resnico. Mnogi zgodovinarji ver-
ske doktrine Vlačića ne štejejo za krivoverca, čeprav vsi priznavajo, da
je povzročil neko teološko zmedo. Karl Barth je zapisal, da »njegov
nauk o izvirnem grehu – ki da je po padcu postal človekova substan-
ca – ni bil tako nesmiseln in nesprejemljiv, kot so ga prikazali njego-
vi nasprotniki in kasneje mnoga dela iz zgodovine teologije«.54 In
nadaljeval, da je Vlačić upravičeno zavrgel tezo sinergistov, da je greh
samo accidens, ter sklenil: »To, da se moža [Vlačića] zaradi te teze lah-
ko tako sovraži, kot so ga prav njegovi luteranski sodobniki, kaže
vendar samo to, kako malo so tudi v njegovi lastni Cerkvi razumeli
najpomembnejša Luthrova spoznanja in kako temeljito so bila poza-
bljena že dve desetletji po njegovi smrti«.55
Kronološko gledano kažejo Vlačićeva teološka dela vse večjo radi-
kalizacijo stališč, posebej glede formulacije nauka o izvirnem grehu.
V teku svojega življenja je Vlačić najprej argumentiral s pozicije od-
53 Tibor Fabiny, A Keresztény Hermeneutika Kérdései és Története (Budapest: Herme-
neutikai Kutatóközpont, 1998), 245.
54 Karl Barth, Die kirchliche Dogmatik. Die Lehre von Schöpfung (Zollikon–Zürich: Evan-
gelischer Verlag 1948), zv. III/2, 29–30.
55 Ibid., 30.
237
Posledica Vlačićeve kontroverze je bila, da je Vlačić izgubil službo
in ugled v cerkvi, duhovniki in teologi, ki so ga podpirali pa so bili
preganjani in odpuščani s svojih delovnih mest. Vlačićevi privrženci
(flacijanci) so v tistih časih plačevali visoko ceno: številni so bili ek-
skomunicirani, zaprti, nekaterim so celo odklonili krščanski pogreb.
Sklep
Kot teolog si je Vlačić prizadeval, da bi ostal zvest Luthru in nje-
govemu posebnemu vztrajanju na zasužnjenosti človekove volje.
»Sledeč bolj Luthru kot Melanchthonu je bil prepričan, da prava te-
ološka diferenciacija ni tista sholastična med besedo in duhom, temveč
razlikovanje dveh glasov v obeh Zavezah: glasu Postave, ki govori o
obsodbi, in glasu Evangelija, ki napoveduje oprostitev.«53 Mnogi Vla-
čićevi teološki spisi so nastali med polemikami, ko je hotel ubraniti
in zavarovati tisto, kar je smatral za resnico. Mnogi zgodovinarji ver-
ske doktrine Vlačića ne štejejo za krivoverca, čeprav vsi priznavajo, da
je povzročil neko teološko zmedo. Karl Barth je zapisal, da »njegov
nauk o izvirnem grehu – ki da je po padcu postal človekova substan-
ca – ni bil tako nesmiseln in nesprejemljiv, kot so ga prikazali njego-
vi nasprotniki in kasneje mnoga dela iz zgodovine teologije«.54 In
nadaljeval, da je Vlačić upravičeno zavrgel tezo sinergistov, da je greh
samo accidens, ter sklenil: »To, da se moža [Vlačića] zaradi te teze lah-
ko tako sovraži, kot so ga prav njegovi luteranski sodobniki, kaže
vendar samo to, kako malo so tudi v njegovi lastni Cerkvi razumeli
najpomembnejša Luthrova spoznanja in kako temeljito so bila poza-
bljena že dve desetletji po njegovi smrti«.55
Kronološko gledano kažejo Vlačićeva teološka dela vse večjo radi-
kalizacijo stališč, posebej glede formulacije nauka o izvirnem grehu.
V teku svojega življenja je Vlačić najprej argumentiral s pozicije od-
53 Tibor Fabiny, A Keresztény Hermeneutika Kérdései és Története (Budapest: Herme-
neutikai Kutatóközpont, 1998), 245.
54 Karl Barth, Die kirchliche Dogmatik. Die Lehre von Schöpfung (Zollikon–Zürich: Evan-
gelischer Verlag 1948), zv. III/2, 29–30.
55 Ibid., 30.
237
