Page 115 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 115
LUKA KELC
dobru iei etc. ništer dobriga ne pride, taki zgul nesramni kurbary inu
prešušniki rataio.« (Nav. delo: 290) Podobne zunanje omejitve navaja
Kastelec. V notranjosti pa posameznik želje omejuje z molitvijo in
vero (po Dalmatinu), pri Kastelcu dodatno s postom, dobrimi deli in
trpinčenjem telesa (prim. zgoraj). Učinkovitost asketskih praks in
dobrih del je specifično katoliška, saj ima pri luterancih tosvetna
manipulacija omejen onstranski učinek. Za notranje in zunanje ome-
jevanje poželenja potrebuje posameznik nadčutno pomoč (po Tru-
barju vero, po Dalmatinu pomoč Svetega Duha, po Kastelcu pomoč
Kristusa in Marije). To posamezniki dobijo tudi z zakonsko zvezo: po
katoličanih iz njene zakramentalnosti, po luterancih pa po veri.
Iz načina omejevanja poželenja pri posamezniku sem lahko ab-
strahiral štiri Trubarjeve in Dalmatinove tipe pravičnosti: 1. notranje
pravični (in zato hkrati zunanje pravični29) je bil le Kristus. Tu je pože-
lenje povsem omejeno, saj ga ni. 2. notranje pravični po veri (zato tudi
zunanje pravični) so vsi verujoči – sicer niso notranje pravični, a jim
je tak status dodeljen po njihovi veri. S svojim poželenjem se vojsku-
jejo in ga omejujejo, kolikor ga z Božjo pomočjo lahko. Nehoteni ali
nezavedni spodrsljaji – tudi nekontrolirano spolno poželenje – so
opravičljivi grehi. Ker svoje poželenje omejujejo, se erotična ljube-
zen pri njih zelo težko razvije, če/ko pa se, se morajo od nje odvrniti.
3. hinavec, ki je le zunanje pravičen, tj. pred ljudmi, a v sebi poželenja
ne omejuje. Razvije erotično ljubezen, morebitno vedênje, ki sledi, pa
uspešno skriva pred ljudmi. Za zveličanje se mora pokesati in poko-
riti. 4. vztrajni grešnik, ki ne omejuje ne poželenja ne čustva, h katere-
mu lahko poželenje vodi, ne vedênja, ki ga lahko čustvo motivira. Tako
vedênje je npr. prešuštvo ali izvenzakonska zveza, kar mora, po Tru-
barju, preganjati tudi posvetna oblast,30 cerkvena oblast pa, po Dal-
matinu, izločiti iz cerkve: vztrajne grešnike morajo duhovniki opo-
29 Trubar je uporabljal izraz »bruma« – prim. EDP1557: 103–112.
30 Gospôda mora kaznovati vse tiste, ki so povezani s spolno nemoralo: po Mojzesu
je treba prešuštnike in »curbarie« »tepst inu moryti, pravi sam Bug.« »Obtu
gosposčino [naši pridigarji] vissoku opominaio, de taku nečistost, šuštvu
[pohotnost], prešuštvu ne dopuste poiti naprei, temuč [temveč] de z mečom, s to
iečo inu pregananem štrafaio [kaznujejo] inu zubper stoye.« (K2I1575: 263; A1562:
167, tudi rubrika) Posvetna oblast mora vse spolne prestopnike »serditu, prez vse
milosti štraifati [kaznovati], zatreti inu doli perpraviti« (CO1564: 341).
113
dobru iei etc. ništer dobriga ne pride, taki zgul nesramni kurbary inu
prešušniki rataio.« (Nav. delo: 290) Podobne zunanje omejitve navaja
Kastelec. V notranjosti pa posameznik želje omejuje z molitvijo in
vero (po Dalmatinu), pri Kastelcu dodatno s postom, dobrimi deli in
trpinčenjem telesa (prim. zgoraj). Učinkovitost asketskih praks in
dobrih del je specifično katoliška, saj ima pri luterancih tosvetna
manipulacija omejen onstranski učinek. Za notranje in zunanje ome-
jevanje poželenja potrebuje posameznik nadčutno pomoč (po Tru-
barju vero, po Dalmatinu pomoč Svetega Duha, po Kastelcu pomoč
Kristusa in Marije). To posamezniki dobijo tudi z zakonsko zvezo: po
katoličanih iz njene zakramentalnosti, po luterancih pa po veri.
Iz načina omejevanja poželenja pri posamezniku sem lahko ab-
strahiral štiri Trubarjeve in Dalmatinove tipe pravičnosti: 1. notranje
pravični (in zato hkrati zunanje pravični29) je bil le Kristus. Tu je pože-
lenje povsem omejeno, saj ga ni. 2. notranje pravični po veri (zato tudi
zunanje pravični) so vsi verujoči – sicer niso notranje pravični, a jim
je tak status dodeljen po njihovi veri. S svojim poželenjem se vojsku-
jejo in ga omejujejo, kolikor ga z Božjo pomočjo lahko. Nehoteni ali
nezavedni spodrsljaji – tudi nekontrolirano spolno poželenje – so
opravičljivi grehi. Ker svoje poželenje omejujejo, se erotična ljube-
zen pri njih zelo težko razvije, če/ko pa se, se morajo od nje odvrniti.
3. hinavec, ki je le zunanje pravičen, tj. pred ljudmi, a v sebi poželenja
ne omejuje. Razvije erotično ljubezen, morebitno vedênje, ki sledi, pa
uspešno skriva pred ljudmi. Za zveličanje se mora pokesati in poko-
riti. 4. vztrajni grešnik, ki ne omejuje ne poželenja ne čustva, h katere-
mu lahko poželenje vodi, ne vedênja, ki ga lahko čustvo motivira. Tako
vedênje je npr. prešuštvo ali izvenzakonska zveza, kar mora, po Tru-
barju, preganjati tudi posvetna oblast,30 cerkvena oblast pa, po Dal-
matinu, izločiti iz cerkve: vztrajne grešnike morajo duhovniki opo-
29 Trubar je uporabljal izraz »bruma« – prim. EDP1557: 103–112.
30 Gospôda mora kaznovati vse tiste, ki so povezani s spolno nemoralo: po Mojzesu
je treba prešuštnike in »curbarie« »tepst inu moryti, pravi sam Bug.« »Obtu
gosposčino [naši pridigarji] vissoku opominaio, de taku nečistost, šuštvu
[pohotnost], prešuštvu ne dopuste poiti naprei, temuč [temveč] de z mečom, s to
iečo inu pregananem štrafaio [kaznujejo] inu zubper stoye.« (K2I1575: 263; A1562:
167, tudi rubrika) Posvetna oblast mora vse spolne prestopnike »serditu, prez vse
milosti štraifati [kaznovati], zatreti inu doli perpraviti« (CO1564: 341).
113
