Page 117 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 117
LUKA KELC
z isto pomočjo naj bi posameznik obrnil svoje poželenje od čutnoza-
znavnega k nadčutnemu. S tem bi se Bogu popolnoma predal, do
snovnega sveta pa naklonjenost (idealno: povsem) izgubil. Dodatno
(glede na luteranca) sta bila prepričana, da se subjekt ljubezni prili-
kuje svojemu objektu: z ljubeznijo do Boga se posameznik dvigne na
višjo bivanjsko stopnjo (kar je značilnost misticizma, a tudi platoniz-
ma). Obračanje ali usmerjanje ljubezni je pri Skalarju in Kastelcu
mogoče tudi zato, ker je na posameznih mestih v besedilih njuna
ljubezen do Boga erotična, Platonov nebeški eros. Taka ljubezen je
pri Skalarju očitna v priredbi Bonaventurovega31 dela (kjer je tudi
agape) pa tudi v priredbi Wolffovega dela in celo pri VS1643, katerega
pisec še ni z gotovostjo določen. Erotično‑nabožni tip ljubezni je zelo
močno navzoč tudi pri Kastelcu. Pravoverni katoliški mistiki naj bi
erotično govorico, ki je podobna govorici dvorske neizpolnljive lju-
bezni, uporabljali zaradi nepremostljivosti ontološkega brezna (Rou
gemont, 1999: 160, 164). Zato je treba pri avtorjih, ki so blizu misti-
cizmu, paziti ter ločevati erotično-posvetni tip in erotično-nabožni
tip erotične ljubezni, od tega pa tudi agape.
*
Zdi se, da tretja hipoteza velja: odnos pisca do izvirnega greha,
njegovih posledic – med njimi poželenja – vpliva na njegov odnos do
erotične ljubezni: neomejevano poželenje je protivredno, škoduje
zveličanju posameznika, prav tako pa erotična ljubezen, ki je pravza-
prav posledica poželenja in tudi njegova spodbuda. Glavni razlog za
sovraštvo do (posvetnega tipa) erotične ljubezni je strah pred ateiz-
mom: premočna čustvena navezanost na človeka naj bi oddaljevala
možnost čustvene navezanosti na Boga stvarnika – ta razlog velja tako
pri luterancih kot katoličanih. Naj vse tri hipoteze še nekoliko pove-
žem. Pri luterancih se prva in druga hipoteza nekako stekata v tretjo:
če se je v analizi po prvi hipotezi kot protivreden pokazal dušin odnos
do snovnega sveta, po drugi hipotezi pa kot protivredno dušino
upravljanje telesa, sledi sklep, da je glavni izvor protivrednosti v duši-
31 V času Bonaventure (1221–1274) se je govorica dvorske ljubezni (»nebeškega«
erosa) ravno razmahnila.
115
z isto pomočjo naj bi posameznik obrnil svoje poželenje od čutnoza-
znavnega k nadčutnemu. S tem bi se Bogu popolnoma predal, do
snovnega sveta pa naklonjenost (idealno: povsem) izgubil. Dodatno
(glede na luteranca) sta bila prepričana, da se subjekt ljubezni prili-
kuje svojemu objektu: z ljubeznijo do Boga se posameznik dvigne na
višjo bivanjsko stopnjo (kar je značilnost misticizma, a tudi platoniz-
ma). Obračanje ali usmerjanje ljubezni je pri Skalarju in Kastelcu
mogoče tudi zato, ker je na posameznih mestih v besedilih njuna
ljubezen do Boga erotična, Platonov nebeški eros. Taka ljubezen je
pri Skalarju očitna v priredbi Bonaventurovega31 dela (kjer je tudi
agape) pa tudi v priredbi Wolffovega dela in celo pri VS1643, katerega
pisec še ni z gotovostjo določen. Erotično‑nabožni tip ljubezni je zelo
močno navzoč tudi pri Kastelcu. Pravoverni katoliški mistiki naj bi
erotično govorico, ki je podobna govorici dvorske neizpolnljive lju-
bezni, uporabljali zaradi nepremostljivosti ontološkega brezna (Rou
gemont, 1999: 160, 164). Zato je treba pri avtorjih, ki so blizu misti-
cizmu, paziti ter ločevati erotično-posvetni tip in erotično-nabožni
tip erotične ljubezni, od tega pa tudi agape.
*
Zdi se, da tretja hipoteza velja: odnos pisca do izvirnega greha,
njegovih posledic – med njimi poželenja – vpliva na njegov odnos do
erotične ljubezni: neomejevano poželenje je protivredno, škoduje
zveličanju posameznika, prav tako pa erotična ljubezen, ki je pravza-
prav posledica poželenja in tudi njegova spodbuda. Glavni razlog za
sovraštvo do (posvetnega tipa) erotične ljubezni je strah pred ateiz-
mom: premočna čustvena navezanost na človeka naj bi oddaljevala
možnost čustvene navezanosti na Boga stvarnika – ta razlog velja tako
pri luterancih kot katoličanih. Naj vse tri hipoteze še nekoliko pove-
žem. Pri luterancih se prva in druga hipoteza nekako stekata v tretjo:
če se je v analizi po prvi hipotezi kot protivreden pokazal dušin odnos
do snovnega sveta, po drugi hipotezi pa kot protivredno dušino
upravljanje telesa, sledi sklep, da je glavni izvor protivrednosti v duši-
31 V času Bonaventure (1221–1274) se je govorica dvorske ljubezni (»nebeškega«
erosa) ravno razmahnila.
115
