Page 112 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 112
RAZPRAVE, [TUDIJE
nečiste ali nepoštene ričy, tu je od Hudiča. Taku, kadar tu serce na
nečistost, golufyo, laže inu tem glih [enake] nespodobne ričy misli,
tukaj je tu serce samu na sebi dobru, inu od Buga, ampak tu diajne je
hudu inu od Hudiča.« (HP1595: I/184) Dalmatinov nazor je enak:
ljudje »smo podali [moj poudarek] naše vude k službi te nečistosti«
(GP1584: 37). Oblikoval sem Trubarjeve tri tipe posameznika glede na
rabo telesa: tip grešnika svoje telo premalo omejuje, svoje telo »štura [?],
rezbya, ogardi inu omadežuie« – tudi s predajanjem poželenju, kot to
počno tisti, »kir v nečistosti prebivaio oli to nečistost tribaio [počenja-
jo]« (K2I1575: 310); tip asketa svoje telo preveč omejuje, to so počeli
menihi z »moleinjem, posteinjem, petjom, čujenjom [bedenjem],
kaštigainjom [kaznovanjem], brainjom, hudo [slabim] ležainjom […]
Kateri pak timu tellessu škodo stury, […] ta je sam svoj rezbojnik. Pred
tem se ti varuj, kakor pred enim velikim smertnim greihom.« (HP1595:
II/170) Tip ateista svoje telo preveč neguje – v smislu prve hipoteze se
preveč ukvarja z ustvarjenim, da bi zmogel ljubiti stvarnika: »za ta
leben [življenje] skerbeiti, kaj ludje hote jeisti inu pyti, inu za tu tellu
skerbeiti, koku se hote gvantati [oblačiti] ali oblačiti. […] onu nej le
ena nemarna, malu vredna, prazna skerb, katere my ne potrebujemo,
inu ništer ne moremo žnjo opraviti, temuč [temveč] nas tudi moti
takova skerb, na tei pravi Božji službi.« (nav. delo: II/227) Katoličana
prav tako opozarjata na 3. tip.26 Sprejela bi tudi opredelitev 1. tipa, saj
je po njunem treba telo nujno omejevati. Protiluteransko pa sta zago-
vornika asketizma: za Skalarja je mučenje in trpinčenje telesa pokora
ter prava skrb za dušo. Obvladovanje telesa je še stopnjeval Kastelec
– trpinčenje, ki naj bi omejevalo greh, je predstavil mazohistično: za
bolečino je hvaležen, telesna bolezen naj bi duši pomagala. Telo bi
morali mučiti, da ne bo mučeno po zemeljski smrti. Njegova zgleda
popolnosti sta bila breztelesni angel in, zelo verjetno, Kristus. Kastelec
zagovarja tudi omejevanje človeških čutov, ki posredujejo impulze iz
(protivrednega) snovnega sveta duši, v kateri se budijo želje.
26 Skalarju skrb za telo izkazuje neskrb za dušo, po Kastelcu pa ima telo omejene
potrebe, ki jim posameznik mora zadostiti, a je presežena meja nujne skrbi za telo
grešna: telo naj bi namreč v potrebah imelo mejo, greh pa naj bi imel neomejene
potrebe – brezkrajna skrb za telo je potem skrb za greh. Prevelika skrb za telo je
po obeh protivredna.
110
nečiste ali nepoštene ričy, tu je od Hudiča. Taku, kadar tu serce na
nečistost, golufyo, laže inu tem glih [enake] nespodobne ričy misli,
tukaj je tu serce samu na sebi dobru, inu od Buga, ampak tu diajne je
hudu inu od Hudiča.« (HP1595: I/184) Dalmatinov nazor je enak:
ljudje »smo podali [moj poudarek] naše vude k službi te nečistosti«
(GP1584: 37). Oblikoval sem Trubarjeve tri tipe posameznika glede na
rabo telesa: tip grešnika svoje telo premalo omejuje, svoje telo »štura [?],
rezbya, ogardi inu omadežuie« – tudi s predajanjem poželenju, kot to
počno tisti, »kir v nečistosti prebivaio oli to nečistost tribaio [počenja-
jo]« (K2I1575: 310); tip asketa svoje telo preveč omejuje, to so počeli
menihi z »moleinjem, posteinjem, petjom, čujenjom [bedenjem],
kaštigainjom [kaznovanjem], brainjom, hudo [slabim] ležainjom […]
Kateri pak timu tellessu škodo stury, […] ta je sam svoj rezbojnik. Pred
tem se ti varuj, kakor pred enim velikim smertnim greihom.« (HP1595:
II/170) Tip ateista svoje telo preveč neguje – v smislu prve hipoteze se
preveč ukvarja z ustvarjenim, da bi zmogel ljubiti stvarnika: »za ta
leben [življenje] skerbeiti, kaj ludje hote jeisti inu pyti, inu za tu tellu
skerbeiti, koku se hote gvantati [oblačiti] ali oblačiti. […] onu nej le
ena nemarna, malu vredna, prazna skerb, katere my ne potrebujemo,
inu ništer ne moremo žnjo opraviti, temuč [temveč] nas tudi moti
takova skerb, na tei pravi Božji službi.« (nav. delo: II/227) Katoličana
prav tako opozarjata na 3. tip.26 Sprejela bi tudi opredelitev 1. tipa, saj
je po njunem treba telo nujno omejevati. Protiluteransko pa sta zago-
vornika asketizma: za Skalarja je mučenje in trpinčenje telesa pokora
ter prava skrb za dušo. Obvladovanje telesa je še stopnjeval Kastelec
– trpinčenje, ki naj bi omejevalo greh, je predstavil mazohistično: za
bolečino je hvaležen, telesna bolezen naj bi duši pomagala. Telo bi
morali mučiti, da ne bo mučeno po zemeljski smrti. Njegova zgleda
popolnosti sta bila breztelesni angel in, zelo verjetno, Kristus. Kastelec
zagovarja tudi omejevanje človeških čutov, ki posredujejo impulze iz
(protivrednega) snovnega sveta duši, v kateri se budijo želje.
26 Skalarju skrb za telo izkazuje neskrb za dušo, po Kastelcu pa ima telo omejene
potrebe, ki jim posameznik mora zadostiti, a je presežena meja nujne skrbi za telo
grešna: telo naj bi namreč v potrebah imelo mejo, greh pa naj bi imel neomejene
potrebe – brezkrajna skrb za telo je potem skrb za greh. Prevelika skrb za telo je
po obeh protivredna.
110
