Page 114 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 114
RAZPRAVE, [TUDIJE
njem pojavljajo protivredne želje28 – in tudi spolno poželenje. Skalar
in Kastelec sta razložila, da je bila čista želja želja po božjem, nove,
skvarjene želje pa se zadovoljujejo (in ne morejo zadovoljiti) že z
ustvarjenim. Po krstu (in po veri) postane poželenje pri luterancih
opravičljivo grešno, pri katoličanih pa brezgrešno, čeprav nagiba v
greh. Pri obeh, z eno besedo, manjvredno. Ker ima pri obeh usmeri-
tvah zakonska zveza na poželenje zdravilni učinek (ga omeji, brzda),
je jasno, da poželenje protivredno (neopravičljivo grešno oz. grešno)
postane z njegovim neomejevanjem. Ponovno pridobivanje protivred-
nosti poželenja pomeni popuščanje željam oz. neomejevanje želja:
ko/če se neomejevano poželenje razvije v erotično ljubezen, erotična
ljubezen ne more biti motiv za sklenitev zakonske zveze. Ne po Av-
guštinu ne po Trubarju in ne po Dalmatinu: po Trubarju se posame-
znika ne moreta poročati »po sui voli« (A1562: 166), Dalmatin pa piše
o »nekazanih [Nevzgojenih?], da so si samy, po svoim dopadenju
[všečnosti] žene jemali. Inu takim cillu [popolnoma] ništer ne poma-
ga […]« (GP1584: 48).
Poželenje (in z njim erotično ljubezen) je treba omejevati. Vsi štir-
je pisci so pisali o omejevanju poželenja, in to tako od zunaj (omeje-
vanje okoljskih impulzov, ki poželenje spodbujajo) kakor od znotraj
(posameznik mora poželenje zatirati v sebi). Trubar prepoveduje »vse
nepoštene, hočlive [hotne] inu sramotne bessede, nesramen pogled,
hoiene inu gvant [oblačila], s katerim se nečiste žele delaio, vse skriv-
ne kot nespodobne plesuve, tu pyanstvu inu žertie« (K1555: 410).
Kristjani se morajo varovati pred »vso žlaht [vsakovrstno] nečistostio,
kurb ario, prešuštvom, pred kurbary, pred kurbami, pred ruffiani
[zvodniki], pred nesramnimi zguvori [pogovori], plessi, pyanstvom
inu pred vsem, kai h ti nečistosti pomaga inu drasti [draži].« (K2I1575:
310–311) Poželenje spodbujata tudi lenoba in užitkarstvo: »prazno-
vane [≈brezdelje] inu linoba, pravio ty modri, so ena blazina tiga
hudiča, na kateri se en vsaki hudiga navuči. […] Syrah inu ty aydi
[nekristjani] pišeio, de iz te linobe inu praznovane, kadar en človik
ništer ne della, le špancira, pyančuie, dolgu na posteli leži, vueden
28 V besedilih je pogosta krovna besedna zveza »hude žele inu lušti« (že v K1550:
59–60). Po Dalmatinu tudi najsvetejši ljudje »v sebi hude [zle, slabe] žejle inu lušte
počutio« (GP1584: 45).
112
njem pojavljajo protivredne želje28 – in tudi spolno poželenje. Skalar
in Kastelec sta razložila, da je bila čista želja želja po božjem, nove,
skvarjene želje pa se zadovoljujejo (in ne morejo zadovoljiti) že z
ustvarjenim. Po krstu (in po veri) postane poželenje pri luterancih
opravičljivo grešno, pri katoličanih pa brezgrešno, čeprav nagiba v
greh. Pri obeh, z eno besedo, manjvredno. Ker ima pri obeh usmeri-
tvah zakonska zveza na poželenje zdravilni učinek (ga omeji, brzda),
je jasno, da poželenje protivredno (neopravičljivo grešno oz. grešno)
postane z njegovim neomejevanjem. Ponovno pridobivanje protivred-
nosti poželenja pomeni popuščanje željam oz. neomejevanje želja:
ko/če se neomejevano poželenje razvije v erotično ljubezen, erotična
ljubezen ne more biti motiv za sklenitev zakonske zveze. Ne po Av-
guštinu ne po Trubarju in ne po Dalmatinu: po Trubarju se posame-
znika ne moreta poročati »po sui voli« (A1562: 166), Dalmatin pa piše
o »nekazanih [Nevzgojenih?], da so si samy, po svoim dopadenju
[všečnosti] žene jemali. Inu takim cillu [popolnoma] ništer ne poma-
ga […]« (GP1584: 48).
Poželenje (in z njim erotično ljubezen) je treba omejevati. Vsi štir-
je pisci so pisali o omejevanju poželenja, in to tako od zunaj (omeje-
vanje okoljskih impulzov, ki poželenje spodbujajo) kakor od znotraj
(posameznik mora poželenje zatirati v sebi). Trubar prepoveduje »vse
nepoštene, hočlive [hotne] inu sramotne bessede, nesramen pogled,
hoiene inu gvant [oblačila], s katerim se nečiste žele delaio, vse skriv-
ne kot nespodobne plesuve, tu pyanstvu inu žertie« (K1555: 410).
Kristjani se morajo varovati pred »vso žlaht [vsakovrstno] nečistostio,
kurb ario, prešuštvom, pred kurbary, pred kurbami, pred ruffiani
[zvodniki], pred nesramnimi zguvori [pogovori], plessi, pyanstvom
inu pred vsem, kai h ti nečistosti pomaga inu drasti [draži].« (K2I1575:
310–311) Poželenje spodbujata tudi lenoba in užitkarstvo: »prazno-
vane [≈brezdelje] inu linoba, pravio ty modri, so ena blazina tiga
hudiča, na kateri se en vsaki hudiga navuči. […] Syrah inu ty aydi
[nekristjani] pišeio, de iz te linobe inu praznovane, kadar en človik
ništer ne della, le špancira, pyančuie, dolgu na posteli leži, vueden
28 V besedilih je pogosta krovna besedna zveza »hude žele inu lušti« (že v K1550:
59–60). Po Dalmatinu tudi najsvetejši ljudje »v sebi hude [zle, slabe] žejle inu lušte
počutio« (GP1584: 45).
112
