Page 113 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 113
LUKA KELC
Pri uspešnem omejevanju telesa je po obeh katoličanih nujna
nadčutna pomoč. V tem avguštinizmu sta podobna luterancema. Vsi
štirje pisci namreč menijo, da sta skvarjena tako telo kot duša posa-
meznika: duša telesa ne zna dobro upravljati oz. ga napačno upravlja.
Če posameznik s telesom greši, je za to kriva duša, ki telesa ne obvla-
duje – npr. pri prešuštvu ali pri erotični ljubezni. To pa že pomeni, da
druga hipoteza ni veljavna, saj je katoličanoma telo sicer res proti-
vredno,27 a sta vsem štirim protivredna dva odnosa do telesa, »popušča-
nje« in prevelika skrb (luterancema še dodatno asketizem). Protivred-
nost erotične ljubezni pri teh piscih ni povezana neposredno s tele-
som, ampak z odnosom duše do telesa. Zato protivrednost erotične
ljubezni ne izhaja nujno iz protivrednosti telesa.
4. 3 Erotična ljubezen
Spolni stiki so pri vseh piscih upravičeni le znotraj zakonske zveze.
Po vrednosti sta jo Trubar in Dalmatin z devištvom vzporejala, kato-
ličana pa sta devištvo vrednotila višje. Devištvo je cenjeno (A ne bolj
kot zakon!) tudi pri luterancih, predvsem zato, ker z izpadom takih
in drugačnih gospodinjskih obveznosti omogoča več prostora za du
hovnost. Vztrajanje v devištvu zahteva zelo veliko nadčutno pomoč,
je pa enako »čisto« kot zakonska zveza: »Samu na sebi nej hudu [sla-
bo], ga tudi nihče ne brani ni prepoveduje, de ena dečla [devica] osta
ne, katera gnado [milost] h timu ima. Ampak de bi se pred našim
Gospudom Bogum hoteli hvaliti, inu zatu bulši biti, kakor drugi, inu
več lona [plačila] čakati, tu je tu opotaknenje inu tu pohušanje, na
kateru se ta papež opotakne« (HP1595: I/123). A devištvo je za Tru-
barja še zmeraj resna stvar: razdevičeni zaročenko in nevesto je treba
»s kamenem possuti«, navaja Mojzesa (K2I1575: 310).
Zakonska zveza ima po Trubarju in Dalmatinu (zelo verjetno tudi
po Skalarju in Kastelcu) dva poglavitna namena: povečevanje števila
vernikov (in s tem širjenje Božje slave) ter zdravljenje spolnega pože-
lenja. Vsi pisci so namreč avguštinovsko prepričani, da je izvirni greh
skvaril človeka, ki je nekoč imel čisto željo (GP1584: 21), zdaj pa se v
27 Ponovno: bolj zaradi asketizma in spiritualizma kot zaradi jedrnega katolicizma.
111
Pri uspešnem omejevanju telesa je po obeh katoličanih nujna
nadčutna pomoč. V tem avguštinizmu sta podobna luterancema. Vsi
štirje pisci namreč menijo, da sta skvarjena tako telo kot duša posa-
meznika: duša telesa ne zna dobro upravljati oz. ga napačno upravlja.
Če posameznik s telesom greši, je za to kriva duša, ki telesa ne obvla-
duje – npr. pri prešuštvu ali pri erotični ljubezni. To pa že pomeni, da
druga hipoteza ni veljavna, saj je katoličanoma telo sicer res proti-
vredno,27 a sta vsem štirim protivredna dva odnosa do telesa, »popušča-
nje« in prevelika skrb (luterancema še dodatno asketizem). Protivred-
nost erotične ljubezni pri teh piscih ni povezana neposredno s tele-
som, ampak z odnosom duše do telesa. Zato protivrednost erotične
ljubezni ne izhaja nujno iz protivrednosti telesa.
4. 3 Erotična ljubezen
Spolni stiki so pri vseh piscih upravičeni le znotraj zakonske zveze.
Po vrednosti sta jo Trubar in Dalmatin z devištvom vzporejala, kato-
ličana pa sta devištvo vrednotila višje. Devištvo je cenjeno (A ne bolj
kot zakon!) tudi pri luterancih, predvsem zato, ker z izpadom takih
in drugačnih gospodinjskih obveznosti omogoča več prostora za du
hovnost. Vztrajanje v devištvu zahteva zelo veliko nadčutno pomoč,
je pa enako »čisto« kot zakonska zveza: »Samu na sebi nej hudu [sla-
bo], ga tudi nihče ne brani ni prepoveduje, de ena dečla [devica] osta
ne, katera gnado [milost] h timu ima. Ampak de bi se pred našim
Gospudom Bogum hoteli hvaliti, inu zatu bulši biti, kakor drugi, inu
več lona [plačila] čakati, tu je tu opotaknenje inu tu pohušanje, na
kateru se ta papež opotakne« (HP1595: I/123). A devištvo je za Tru-
barja še zmeraj resna stvar: razdevičeni zaročenko in nevesto je treba
»s kamenem possuti«, navaja Mojzesa (K2I1575: 310).
Zakonska zveza ima po Trubarju in Dalmatinu (zelo verjetno tudi
po Skalarju in Kastelcu) dva poglavitna namena: povečevanje števila
vernikov (in s tem širjenje Božje slave) ter zdravljenje spolnega pože-
lenja. Vsi pisci so namreč avguštinovsko prepričani, da je izvirni greh
skvaril človeka, ki je nekoč imel čisto željo (GP1584: 21), zdaj pa se v
27 Ponovno: bolj zaradi asketizma in spiritualizma kot zaradi jedrnega katolicizma.
111
