Page 122 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 122
RAZPRAVE, [TUDIJE
prebudil v Slovencih prav v času reformacije.«5 Toda poslanstvo naših,
slovenskih reformatorjev ni bilo lahko, nihče mu ni pel v zibelki uspa
vanke, rečeno s kakšno novejšo prispodobo. Brez svojega jezika ne bi
mogli postati evropski narod in Grmič v svojem govoru Ob dnevu
reformacije: govor v Gornji Radgoni 31. 10. 2002 pri Antonu Slomšku vidi
pravilno oceno in presojo protestantizma in navaja tele Slomškove
besede iz leta 1862: »Trubar, Dalmatin, Bohorič in tiste dobe verstni-
ki so našo slovenščino obudili, ako so ravno nesrečno od prave vere
zavili. Bog je njihove greške našemu narodu v dobro obernil po ne-
skončni meri svoje previdnosti, ki dostikrat hudo prostim ljudem
dopusti, pa hudo našemu pridu oberne.«6 Kakor koli že, pravi Grmič:
»Reformatorji so nam pač dali prve knjige in ustvarili slovenski knji-
žni jezik. In Slomšek se ni pomišljal to priznati in jim dati posebno
priznanje, čeprav so ga na Kranjskem še v 20. stoletju ’klerikalci’
dolžili liberalizma zaradi tega.«7
Svojevrstna je usoda slovenskega protestantizma vse do danes v
tem smislu, ker je prišlo do enačenja protestantizma z liberalizmom,
vendar slovenski liberalizem zelo odstopa od liberalizma v Evropi,
kajti kot ob 500. obletnici Trubarjevega rojstva o tej temi ugotavlja
Timothy Pogačar, naš rojak, profesor za slavistiko na univerzi Bowling
Green v Ohiu in glavni urednik revije Slovene Studies, se je slovenski
liberalizem »pozicioniral kot politična opredelitev, utemeljena v
nasprotovanju klerikalizmu in absolutizmu«8 katolištva.
To je seveda en vidik slovenskega protestantizma, drugi, in to
najpomembnejši, pa je njegova književno-jezikovna plat, ki jo v svojih
študijah Grmič prav tako izpostavlja. Kot že rečeno, zapisana beseda
ima svojo usodo, učinkuje, in to celo trajno. Grmič v prispevku Ob
Trubarjevem knjižnem sejmu v Ljubljani razume, da je knjiga kot »poso-
da duha, iz katere človek napaja svoje nemirno, brezmejno presega-
5 Vekoslav Grmič: Izzivi in odgovori, Unigraf, Ljubljana 2000, str. 178.
6 Vekoslav Grmič: Poslednji spisi. Misli o sodobnosti (ur. Srečko Reher in Mitja Hribar),
Unigraf, Ljubljana 2005, str. 36.
7 Prav tam.
8 Timothy Pogačar: Škoda, da je bil Trubar luteranec, v: Reformacija na Slovenskem.
Ob 500-letnici Trubarjevega rojstva. Obdobja 27 (ur. Aleksander Bjelčevič), ZZFF,
Ljubljana 2010, str. 160.
120
prebudil v Slovencih prav v času reformacije.«5 Toda poslanstvo naših,
slovenskih reformatorjev ni bilo lahko, nihče mu ni pel v zibelki uspa
vanke, rečeno s kakšno novejšo prispodobo. Brez svojega jezika ne bi
mogli postati evropski narod in Grmič v svojem govoru Ob dnevu
reformacije: govor v Gornji Radgoni 31. 10. 2002 pri Antonu Slomšku vidi
pravilno oceno in presojo protestantizma in navaja tele Slomškove
besede iz leta 1862: »Trubar, Dalmatin, Bohorič in tiste dobe verstni-
ki so našo slovenščino obudili, ako so ravno nesrečno od prave vere
zavili. Bog je njihove greške našemu narodu v dobro obernil po ne-
skončni meri svoje previdnosti, ki dostikrat hudo prostim ljudem
dopusti, pa hudo našemu pridu oberne.«6 Kakor koli že, pravi Grmič:
»Reformatorji so nam pač dali prve knjige in ustvarili slovenski knji-
žni jezik. In Slomšek se ni pomišljal to priznati in jim dati posebno
priznanje, čeprav so ga na Kranjskem še v 20. stoletju ’klerikalci’
dolžili liberalizma zaradi tega.«7
Svojevrstna je usoda slovenskega protestantizma vse do danes v
tem smislu, ker je prišlo do enačenja protestantizma z liberalizmom,
vendar slovenski liberalizem zelo odstopa od liberalizma v Evropi,
kajti kot ob 500. obletnici Trubarjevega rojstva o tej temi ugotavlja
Timothy Pogačar, naš rojak, profesor za slavistiko na univerzi Bowling
Green v Ohiu in glavni urednik revije Slovene Studies, se je slovenski
liberalizem »pozicioniral kot politična opredelitev, utemeljena v
nasprotovanju klerikalizmu in absolutizmu«8 katolištva.
To je seveda en vidik slovenskega protestantizma, drugi, in to
najpomembnejši, pa je njegova književno-jezikovna plat, ki jo v svojih
študijah Grmič prav tako izpostavlja. Kot že rečeno, zapisana beseda
ima svojo usodo, učinkuje, in to celo trajno. Grmič v prispevku Ob
Trubarjevem knjižnem sejmu v Ljubljani razume, da je knjiga kot »poso-
da duha, iz katere človek napaja svoje nemirno, brezmejno presega-
5 Vekoslav Grmič: Izzivi in odgovori, Unigraf, Ljubljana 2000, str. 178.
6 Vekoslav Grmič: Poslednji spisi. Misli o sodobnosti (ur. Srečko Reher in Mitja Hribar),
Unigraf, Ljubljana 2005, str. 36.
7 Prav tam.
8 Timothy Pogačar: Škoda, da je bil Trubar luteranec, v: Reformacija na Slovenskem.
Ob 500-letnici Trubarjevega rojstva. Obdobja 27 (ur. Aleksander Bjelčevič), ZZFF,
Ljubljana 2010, str. 160.
120
