Page 123 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 123
CVETKA HED@ET TÓTH
joče bistvo«.9 Po knjigi »postaja človek vedno bolj človek« in Grmič s
pomočjo klasikov (Plinij) poudarja, da v knjižnicah iz knjig govorijo
nesmrtne duše umrlih. Knjige so »duh spoznanja in svobode, saj
knjiga človeka naravnost spodbuja k razmišljanju, iskanju in upa-
nju«.10 Knjige sprožajo tudi določeno idejno naravnanost, in tega se
Grmič zaveda: tako v svojem času v članku Pogled katoliške cerkve na
reformacijo in poreformacijski vplivi za slovensko katoliško misel ugota-
vlja, da je vse preveč nagnjena do tradicionalizma in fundamentaliz-
ma,11 in se pri tem sklicuje na ugotovitve sodobnega katoliškega teo-
loga – tudi filozofsko izobraženega – švicarskega porekla Hansa
Künga (roj. 1928), ki so mu leta 1979 zaradi njegove načelne heretič-
ne drže, ker je zavračal in kritiziral dogmo uradnega katolicizma o
papeževi nezmotljivosti,12 odvzeli celo predavateljsko pravico na ka-
toliški fakulteti v Tübingenu,13 da takšnemu fundamentalizmu pri-
manjkuje »kompas evangelija«. Tako namesto »svobode, usmiljen ja
in človeškosti« kot veselega oznanila nastopa »grozilno oznanilo«, in
to »s kanoni, dekreti, katekizmi, sankcijami in ekskomunikacijami
vseh vrst,«14 kar je doživel Hans Küng sam.
Usoda knjig pomeni usodo ljudi. Grmič nas sooča z napovedjo
Erazma Rotterdamskega (1469–1536), da se najprej začne s sežiga-
njem knjig in konča s sežiganjem ljudi. Protireformacija je takšno
napoved povsem uresničila, kar vemo iz tragične usode našega Petra
Kupljenika. Bil je naša, slovenska žrtev rimske inkvizicije in tudi po
tej plati smo zgodovinski in evropski narod – imamo žrtev rimske
9 Vekoslav Grmič: Misli iz šole življenja, str. 174.
10 Prav tam.
11 Vekoslav Grmič: Iskanje resnice, Unigraf, Ljubljana 1997, str. 86.
12 Gl. Hans Küng: Unfehlbar?, Ullstein, Ulm 1980, str. 22. Tu razlaga, da je namen
njegove knjige teološko raziskati »rimski absolutizem in tradicionalizem v nauku
in praksi, in sicer tam, kjer sta še posebej poudarjena in tudi izrazito učinkovito
izstopata, namreč v zahtevi po nezmotljivosti v Cerkvi«.
13 Po odvzemu predavateljske pravice se je zanj zelo zavzela njegova univerza v
Tübingenu, ki ga je branila in mu trajno omogočila njegovo intelektualno
dejavnost, ki je postajala čedalje bolj mednarodno ugledna in svetovno odzivna.
Tam je bil vse do svoje upokojitve leta 1996 redni profesor za ekumensko teologijo
in direktor Inštituta za ekumenske raziskave – ta je neodvisen in ločen od Teološke
fakultete in podrejen neposredno senatu univerze.
14 Vekoslav Grmič: Iskanje resnice, str. 86.
121
joče bistvo«.9 Po knjigi »postaja človek vedno bolj človek« in Grmič s
pomočjo klasikov (Plinij) poudarja, da v knjižnicah iz knjig govorijo
nesmrtne duše umrlih. Knjige so »duh spoznanja in svobode, saj
knjiga človeka naravnost spodbuja k razmišljanju, iskanju in upa-
nju«.10 Knjige sprožajo tudi določeno idejno naravnanost, in tega se
Grmič zaveda: tako v svojem času v članku Pogled katoliške cerkve na
reformacijo in poreformacijski vplivi za slovensko katoliško misel ugota-
vlja, da je vse preveč nagnjena do tradicionalizma in fundamentaliz-
ma,11 in se pri tem sklicuje na ugotovitve sodobnega katoliškega teo-
loga – tudi filozofsko izobraženega – švicarskega porekla Hansa
Künga (roj. 1928), ki so mu leta 1979 zaradi njegove načelne heretič-
ne drže, ker je zavračal in kritiziral dogmo uradnega katolicizma o
papeževi nezmotljivosti,12 odvzeli celo predavateljsko pravico na ka-
toliški fakulteti v Tübingenu,13 da takšnemu fundamentalizmu pri-
manjkuje »kompas evangelija«. Tako namesto »svobode, usmiljen ja
in človeškosti« kot veselega oznanila nastopa »grozilno oznanilo«, in
to »s kanoni, dekreti, katekizmi, sankcijami in ekskomunikacijami
vseh vrst,«14 kar je doživel Hans Küng sam.
Usoda knjig pomeni usodo ljudi. Grmič nas sooča z napovedjo
Erazma Rotterdamskega (1469–1536), da se najprej začne s sežiga-
njem knjig in konča s sežiganjem ljudi. Protireformacija je takšno
napoved povsem uresničila, kar vemo iz tragične usode našega Petra
Kupljenika. Bil je naša, slovenska žrtev rimske inkvizicije in tudi po
tej plati smo zgodovinski in evropski narod – imamo žrtev rimske
9 Vekoslav Grmič: Misli iz šole življenja, str. 174.
10 Prav tam.
11 Vekoslav Grmič: Iskanje resnice, Unigraf, Ljubljana 1997, str. 86.
12 Gl. Hans Küng: Unfehlbar?, Ullstein, Ulm 1980, str. 22. Tu razlaga, da je namen
njegove knjige teološko raziskati »rimski absolutizem in tradicionalizem v nauku
in praksi, in sicer tam, kjer sta še posebej poudarjena in tudi izrazito učinkovito
izstopata, namreč v zahtevi po nezmotljivosti v Cerkvi«.
13 Po odvzemu predavateljske pravice se je zanj zelo zavzela njegova univerza v
Tübingenu, ki ga je branila in mu trajno omogočila njegovo intelektualno
dejavnost, ki je postajala čedalje bolj mednarodno ugledna in svetovno odzivna.
Tam je bil vse do svoje upokojitve leta 1996 redni profesor za ekumensko teologijo
in direktor Inštituta za ekumenske raziskave – ta je neodvisen in ločen od Teološke
fakultete in podrejen neposredno senatu univerze.
14 Vekoslav Grmič: Iskanje resnice, str. 86.
121
