Page 127 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 127
CVETKA HED@ET TÓTH
Slovenec lehko more zastopiti«,26 je dovzeten za človeške stiske in
trpljenje, ima močan socialni čut, pomaga, kjer more. Skratka social-
no-solidarnostni čut je Trubarjeva odlika, ki mu je slovenstvo pri
sluhnilo vse do danes, in morda je ravno ta družbeno-socialna zavze-
tost za zemeljske probleme ena trajnih zaslug slovenskega protestan-
tizma, ki se na srečo ohranja, kljub vsem najnovejšim političnim
mahinacijam.
S pojmom teološke antropologije je Grmič nehote posredoval med
izrazoma reformacija in protestantizem, saj je treba med njima razli-
kovati. Časovno omejeno in enkratno zgodovinsko dogajanje je re-
formacija, ki sčasoma preide v trajno učinkovanje kot protestantizem,
vendar so vidiki tega že zelo specifični. Tako je Rajhman opozarjal,
da imata oba pojma »lastno funkcijo«, v slovenskih razmerah še po-
sebej, kar zahteva natančno opredelitev: »Če nam pomeni reformaci-
ja nasploh verski (religiozni) pojav, moremo z izrazom ’protestanti-
zem’ zajeti širše področje delovanja reformacije, ko nam gre še za
njene učinke, tako religiozne kot manj religiozne narave. Tako naj bi
rabili izraz protestantizem predvsem za tista področja, ki so le posre-
dno vezana na religiozno podstat, to pa je kultura v najširšem pome-
nu, ko nam gre za njeno izraznost.«27 Humanistične prvine reforma-
cije so začele učinkovati širše, prišlo je celo do nastanka narodnih
cerkva, »ko je pripadnost cerkvi bila omejena teritorialno in je ni
določala zunajteritorialna avtoriteta«, vendar je to protestantizem
16. stoletja, ki nima ničesar skupnega s poznejšim nacionalizmom
19. stoletja; Trubarjev »koncept deželne cerkve« je »bila zasnova na-
rodne cerkve«.28 Novo oznanjanje vere je zahtevalo novo instituciona-
lizacijo, česar Luther verjetno na začetku sploh ni želel, in cerkev je
vedno bolj postajala Cerkev, »vezana na pravne strukture« in posvet-
no oblast, zato Rajhman dokazuje, »da moremo govori o protestan-
tizmu kot neki različici reformacije oziroma o njeni organizacijski pa
tudi civilni vpetosti v tozemeljsko naravnanost«.29
26 Prav tam, str. 81.
27 Jože Rajhman: Slovenski protestantizem kot odločila razvojna stopnja slovenske
narodne biti, Zbornik predavanj: XXIV. seminar slovenskega jezika, literature in
kulture (4.–16. julij 1988), Filozofska fakulteta, Ljubljana 1988, str. 111.
28 Prav tam.
29 Prav tam.
125
Slovenec lehko more zastopiti«,26 je dovzeten za človeške stiske in
trpljenje, ima močan socialni čut, pomaga, kjer more. Skratka social-
no-solidarnostni čut je Trubarjeva odlika, ki mu je slovenstvo pri
sluhnilo vse do danes, in morda je ravno ta družbeno-socialna zavze-
tost za zemeljske probleme ena trajnih zaslug slovenskega protestan-
tizma, ki se na srečo ohranja, kljub vsem najnovejšim političnim
mahinacijam.
S pojmom teološke antropologije je Grmič nehote posredoval med
izrazoma reformacija in protestantizem, saj je treba med njima razli-
kovati. Časovno omejeno in enkratno zgodovinsko dogajanje je re-
formacija, ki sčasoma preide v trajno učinkovanje kot protestantizem,
vendar so vidiki tega že zelo specifični. Tako je Rajhman opozarjal,
da imata oba pojma »lastno funkcijo«, v slovenskih razmerah še po-
sebej, kar zahteva natančno opredelitev: »Če nam pomeni reformaci-
ja nasploh verski (religiozni) pojav, moremo z izrazom ’protestanti-
zem’ zajeti širše področje delovanja reformacije, ko nam gre še za
njene učinke, tako religiozne kot manj religiozne narave. Tako naj bi
rabili izraz protestantizem predvsem za tista področja, ki so le posre-
dno vezana na religiozno podstat, to pa je kultura v najširšem pome-
nu, ko nam gre za njeno izraznost.«27 Humanistične prvine reforma-
cije so začele učinkovati širše, prišlo je celo do nastanka narodnih
cerkva, »ko je pripadnost cerkvi bila omejena teritorialno in je ni
določala zunajteritorialna avtoriteta«, vendar je to protestantizem
16. stoletja, ki nima ničesar skupnega s poznejšim nacionalizmom
19. stoletja; Trubarjev »koncept deželne cerkve« je »bila zasnova na-
rodne cerkve«.28 Novo oznanjanje vere je zahtevalo novo instituciona-
lizacijo, česar Luther verjetno na začetku sploh ni želel, in cerkev je
vedno bolj postajala Cerkev, »vezana na pravne strukture« in posvet-
no oblast, zato Rajhman dokazuje, »da moremo govori o protestan-
tizmu kot neki različici reformacije oziroma o njeni organizacijski pa
tudi civilni vpetosti v tozemeljsko naravnanost«.29
26 Prav tam, str. 81.
27 Jože Rajhman: Slovenski protestantizem kot odločila razvojna stopnja slovenske
narodne biti, Zbornik predavanj: XXIV. seminar slovenskega jezika, literature in
kulture (4.–16. julij 1988), Filozofska fakulteta, Ljubljana 1988, str. 111.
28 Prav tam.
29 Prav tam.
125
