Page 126 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 126
RAZPRAVE, [TUDIJE
pomenu. Grmič že pri Trubarju samem poudarja pomen njegove
teološke antropologije in pravi tole: »Antropologijo Primoža Trubar-
ja imenujemo upravičeno teološko antropologijo, saj si slovenski re-
formator ni zastavljal vprašanj o človeku, ki bi bila neodvisna od
človekove religiozne razsežnosti ali neodvisna od tistega, kar pove o
človeku Sv. pismo in do česar vodi teološka refleksija, temveč mu je
prav to bilo pomembno in izhodišče njegovih razmišljanj, njegovih
pogledov na človeka.«19 Zanimiv je Grmičev sklep, ki izhaja iz njegovih
študij o Trubarju in ki poudarja, da za »Trubarja velja veliko spozna-
nje tudi današnje teologije, da je namreč dogmatična teologija v res-
nici teološka antropologija«.20 Tako v prispevku Nekaj misli o Trubar-
jevi teologiji v prvi njegovi knjigi Catechismus poudarja, da je »vsekakor za
Trubarja značilna poteza teološke misli njegova teološka antropolo-
gija«.21
Tudi v študiji Teološka antropologija v Brižinskih spomenikih Grmič
poudarja antropocentričnost in teološko antropologijo, kar je po
njegovi presoji primerljivo s poznejšim »Trubarjevim katekizmom iz
leta 1550 in njegovo teološko razpravo, znano pod naslovom ’Tiga
noviga testamenta ena dolga predguvor’«.22 Pastoralno in katehetsko
usmeritev pri Trubarju in Brižinskih spomenikih po Grmiču omogoča
zasnova, iz katere izhaja, »da je namreč človek postavljen v središče,
tako da gre predvsem za človeka, čeprav bi teoretično gledano mogla
biti zasnova tudi drugačna«.23 Tako Grmič kakor Rajhman v svojih
razpravah o Trubarju poudarjata »do tedaj zanemarjeno območje
svetnega«.24 Religija začne doživljati svojo alternativnost, in kot opo-
zarja Rajhman, je Trubar že v svoji prvi knjigi »nakazal, kaj je njegova
teologija. Njegova teologija je pravzaprav antropologija«, kajti Trubar
»je hotel pokazati, da je človek v središču teologije«.25 In to antropo-
centrično stališče – »človek je v središču dogajanja« – govori ljudem
v jeziku, ki ga razumejo, z besedami, »katere vsaki dobri preprosti
19 Vekoslav Grmič: Moja misel, Unigraf, Ljubljana 1995, str. 51.
20 Prav tam, str. 59.
21 Vekoslav Grmič: Misli iz šole življenja, str. 72.
22 Vekoslav Grmič: Iskanje resnice, str. 67.
23 Prav tam.
24 Jože Rajhman: Trubarjev svet, Založništvo tržaškega tiska, Trst 1986, str. 6.
25 Prav tam, str. 77.
124
pomenu. Grmič že pri Trubarju samem poudarja pomen njegove
teološke antropologije in pravi tole: »Antropologijo Primoža Trubar-
ja imenujemo upravičeno teološko antropologijo, saj si slovenski re-
formator ni zastavljal vprašanj o človeku, ki bi bila neodvisna od
človekove religiozne razsežnosti ali neodvisna od tistega, kar pove o
človeku Sv. pismo in do česar vodi teološka refleksija, temveč mu je
prav to bilo pomembno in izhodišče njegovih razmišljanj, njegovih
pogledov na človeka.«19 Zanimiv je Grmičev sklep, ki izhaja iz njegovih
študij o Trubarju in ki poudarja, da za »Trubarja velja veliko spozna-
nje tudi današnje teologije, da je namreč dogmatična teologija v res-
nici teološka antropologija«.20 Tako v prispevku Nekaj misli o Trubar-
jevi teologiji v prvi njegovi knjigi Catechismus poudarja, da je »vsekakor za
Trubarja značilna poteza teološke misli njegova teološka antropolo-
gija«.21
Tudi v študiji Teološka antropologija v Brižinskih spomenikih Grmič
poudarja antropocentričnost in teološko antropologijo, kar je po
njegovi presoji primerljivo s poznejšim »Trubarjevim katekizmom iz
leta 1550 in njegovo teološko razpravo, znano pod naslovom ’Tiga
noviga testamenta ena dolga predguvor’«.22 Pastoralno in katehetsko
usmeritev pri Trubarju in Brižinskih spomenikih po Grmiču omogoča
zasnova, iz katere izhaja, »da je namreč človek postavljen v središče,
tako da gre predvsem za človeka, čeprav bi teoretično gledano mogla
biti zasnova tudi drugačna«.23 Tako Grmič kakor Rajhman v svojih
razpravah o Trubarju poudarjata »do tedaj zanemarjeno območje
svetnega«.24 Religija začne doživljati svojo alternativnost, in kot opo-
zarja Rajhman, je Trubar že v svoji prvi knjigi »nakazal, kaj je njegova
teologija. Njegova teologija je pravzaprav antropologija«, kajti Trubar
»je hotel pokazati, da je človek v središču teologije«.25 In to antropo-
centrično stališče – »človek je v središču dogajanja« – govori ljudem
v jeziku, ki ga razumejo, z besedami, »katere vsaki dobri preprosti
19 Vekoslav Grmič: Moja misel, Unigraf, Ljubljana 1995, str. 51.
20 Prav tam, str. 59.
21 Vekoslav Grmič: Misli iz šole življenja, str. 72.
22 Vekoslav Grmič: Iskanje resnice, str. 67.
23 Prav tam.
24 Jože Rajhman: Trubarjev svet, Založništvo tržaškega tiska, Trst 1986, str. 6.
25 Prav tam, str. 77.
124
