Page 128 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 128
RAZPRAVE, [TUDIJE
Vsekakor znotraj teološke antropologije izstopajo »osebna vernost
vsakega kristjana, njegova svoboda in neposrednost pred Bogom.
Razlika med duhovniki in laiki tako izgine, Cerkev postane občestvo
enakopravno verujočih.«30 Kot tisto bistveno, za kar so si prizadevali
protestantski reformatorji, je bilo po Grmiču »posodabljanje v duhu
evangelija«, in »prenova Cerkve v duhu ’samo’ Svetega pisma«.31 Pou
darek na antropologiji pomeni predvsem eno, in to humanizem sam,
zato Grmič pravi: »Gotovo pa je poudarjanje svobode v življenju kr-
ščanske skupnosti kakor tudi posameznih vernikov imelo pozitiven
pomen za teološko znanost, ta pa zopet ni ostala brez vpliva na ne-
moten razvoj znanosti nasploh. In vse to je vtisnilo poseben pečat,
pečat humanizma vsemu duhovnemu življenju.«32 Človek je bitje
svobode in kulturno-civilizacijsko je zdaj svoboda tista, ki usmerja
človeka, in zasluga razsvetljenstva, našega in evropskega, je, da je naše
protestante začelo obravnavati docela drugače kot protireformacijo
katoliško gibanje.
Tako dobimo med razsvetljenskimi filozofi celo prve Trubarjeve
biografe33 in med temi vsekakor izstopa Pierre Bayle (1647–1706),
sicer kalvinist. »V četrtem zvezku druge izdaje svojega Zgodovinskega
in kritičnega slovarja iz leta 1702 je Bayle na strani 399 podal strnjen
Trubarjev življenjepis: Trubarjevo ime je zapisal v latinščini (Primus
Truberus), besedilo pa v francoščini.«34 Članek Razsvetljenci med prvimi
biografi Primoža Trubarja zelo podrobno in skrajno natančno prinaša
dragocene podatke o tem, kako so nemški, angleški, češki, slovaški in
pozneje še slovenski razsvetljenci objavljali biografije in bibliografije
naših protestantov, in med njimi izstopa Trubar. Tudi Grmič izrecno
opozarja na vpliv reformacije na teološko misel, »kar se je še posebej
pokazalo v dobi razsvetljenstva«, in pozneje še »odmevalo na 2. vati-
kanskem cerkvenem zboru«.35
30 Vekoslav Grmič: Poslednji spisi. Misli o sodobnosti, str. 35.
31 Prav tam.
32 Prav tam.
33 Pavle Jović, Vladimir Osolnik: Razsvetljenci med prvimi biografi Primoža Trubarja,
Reformacija na Slovenskem (ob 500-letnici Trubarjevega rojstva), str. 585–593.
34 Prav tam, str. 589.
35 Vekoslav Grmič: Misli iz šole življenja, str. 123.
126
Vsekakor znotraj teološke antropologije izstopajo »osebna vernost
vsakega kristjana, njegova svoboda in neposrednost pred Bogom.
Razlika med duhovniki in laiki tako izgine, Cerkev postane občestvo
enakopravno verujočih.«30 Kot tisto bistveno, za kar so si prizadevali
protestantski reformatorji, je bilo po Grmiču »posodabljanje v duhu
evangelija«, in »prenova Cerkve v duhu ’samo’ Svetega pisma«.31 Pou
darek na antropologiji pomeni predvsem eno, in to humanizem sam,
zato Grmič pravi: »Gotovo pa je poudarjanje svobode v življenju kr-
ščanske skupnosti kakor tudi posameznih vernikov imelo pozitiven
pomen za teološko znanost, ta pa zopet ni ostala brez vpliva na ne-
moten razvoj znanosti nasploh. In vse to je vtisnilo poseben pečat,
pečat humanizma vsemu duhovnemu življenju.«32 Človek je bitje
svobode in kulturno-civilizacijsko je zdaj svoboda tista, ki usmerja
človeka, in zasluga razsvetljenstva, našega in evropskega, je, da je naše
protestante začelo obravnavati docela drugače kot protireformacijo
katoliško gibanje.
Tako dobimo med razsvetljenskimi filozofi celo prve Trubarjeve
biografe33 in med temi vsekakor izstopa Pierre Bayle (1647–1706),
sicer kalvinist. »V četrtem zvezku druge izdaje svojega Zgodovinskega
in kritičnega slovarja iz leta 1702 je Bayle na strani 399 podal strnjen
Trubarjev življenjepis: Trubarjevo ime je zapisal v latinščini (Primus
Truberus), besedilo pa v francoščini.«34 Članek Razsvetljenci med prvimi
biografi Primoža Trubarja zelo podrobno in skrajno natančno prinaša
dragocene podatke o tem, kako so nemški, angleški, češki, slovaški in
pozneje še slovenski razsvetljenci objavljali biografije in bibliografije
naših protestantov, in med njimi izstopa Trubar. Tudi Grmič izrecno
opozarja na vpliv reformacije na teološko misel, »kar se je še posebej
pokazalo v dobi razsvetljenstva«, in pozneje še »odmevalo na 2. vati-
kanskem cerkvenem zboru«.35
30 Vekoslav Grmič: Poslednji spisi. Misli o sodobnosti, str. 35.
31 Prav tam.
32 Prav tam.
33 Pavle Jović, Vladimir Osolnik: Razsvetljenci med prvimi biografi Primoža Trubarja,
Reformacija na Slovenskem (ob 500-letnici Trubarjevega rojstva), str. 585–593.
34 Prav tam, str. 589.
35 Vekoslav Grmič: Misli iz šole življenja, str. 123.
126
