Page 17 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 17
JONATAN VINKLER
bogoslužje. Seveda so opazili, da se jim pri obhajilu po novem poda-
ja tudi vino, ne samo kruh, in da nekaterih delov obredja, ki so bili
značilni za rimsko cerkev, sedaj ni. Toda ker je maša potekala v njim
nerazumljivem jeziku, so komajda mogli doumeti subtilne teološke
tančine, ki so bile pomembne za nemškega reformatorja. Zato se je
morala maša jezikovno »ponemčiti«.
Posamezni pomembni protagonisti nemške reformacije, med nji-
mi zagotovo Thomas Müntzer (pred 1490–1525) in Martin Butzer
(1491–1551), so prišli do tega spoznanja celo prej kot Luther. Müntzer
je bil prvi, ki je vpeljal »nemško mašo« tako na ravni sintagme kot na
ravni delovanjske paradigme – tj. obredja in občestvenega petja v
nemškem jeziku samega, in sicer s svojo knjigo Deutsch Evangelisch
Messze (1524).1 Duhovni regest tega Müntzerjevega dela, ki obsega 85
tiskanih strani in je strukturirano kot kombinacija obrednika ter
notiranega kancionala (»Ampt unnd lobgesenge«)2 z izključno jezi-
kovno nemškimi pesmimi, je zapisan v programskem predgovoru.3
Vanj je radikalni nemški reformator, ki je tuzemsko življenje sklenil
kot voditelj uporne kmečke vojske, zapisal, da velja pri maši »das
Testament Christi offenbar handeln und Deutsch singen und erkle-
ren, uff das die menschen mügen Christformig werden«.4 Luthru se
je zdela ta Müntzerjeva zamisel še kako primerna – dokler ni izvedel,
da gre ravno za Müntzerjevo delo.5 Tako je wittenberški reformator
zlagoma prišel do sklepa, da se mora reforme lotiti sam, in je nato v
letih 1525–1526 izoblikoval »nemško mašo« (Deutsche Messe).6 V njej
je bilo v nemščini vse, razen grškega Kyrie eleison, protestantska maša
1 Pri pisanju je bil uporabljen digitalizirani izvod omenjenega dela, s katerim pod
signaturo VD16 M 4890 razpolaga Universitäts- und Landesbibliothek Sachsen-
Anhalt v Halleju (http://nbn-resolving.de/urn%3Anbn%3Ade%3Agbv%3A3%3A1-
120114; 10. 9. 2014).
2 Thomas Müntzer, Deutsch Evangelisch Messze, Allstedt 1524, 7.
3 Th. Müntzer, n. d., 7–10.
4 Th. Müntzer, n. d., 10; primerjaj tudi n. d., 8.
5 Roland H. Bainton, Martin Luther, Bratislava 1999, 348.
6 Spis je bil pod naslovom Deutsche Messe und Ordnung des Gottesdiensts natisnjen leta
1526 pri wittenberškem tiskarju Michaelu Lotterju. Martin Luther, Deutsche
Messe und Ordn ung des Gottesdiensts, v: Gesammelte Werke, Berlin 2002, Digita-
le Bibliothek Band 63.
15
bogoslužje. Seveda so opazili, da se jim pri obhajilu po novem poda-
ja tudi vino, ne samo kruh, in da nekaterih delov obredja, ki so bili
značilni za rimsko cerkev, sedaj ni. Toda ker je maša potekala v njim
nerazumljivem jeziku, so komajda mogli doumeti subtilne teološke
tančine, ki so bile pomembne za nemškega reformatorja. Zato se je
morala maša jezikovno »ponemčiti«.
Posamezni pomembni protagonisti nemške reformacije, med nji-
mi zagotovo Thomas Müntzer (pred 1490–1525) in Martin Butzer
(1491–1551), so prišli do tega spoznanja celo prej kot Luther. Müntzer
je bil prvi, ki je vpeljal »nemško mašo« tako na ravni sintagme kot na
ravni delovanjske paradigme – tj. obredja in občestvenega petja v
nemškem jeziku samega, in sicer s svojo knjigo Deutsch Evangelisch
Messze (1524).1 Duhovni regest tega Müntzerjevega dela, ki obsega 85
tiskanih strani in je strukturirano kot kombinacija obrednika ter
notiranega kancionala (»Ampt unnd lobgesenge«)2 z izključno jezi-
kovno nemškimi pesmimi, je zapisan v programskem predgovoru.3
Vanj je radikalni nemški reformator, ki je tuzemsko življenje sklenil
kot voditelj uporne kmečke vojske, zapisal, da velja pri maši »das
Testament Christi offenbar handeln und Deutsch singen und erkle-
ren, uff das die menschen mügen Christformig werden«.4 Luthru se
je zdela ta Müntzerjeva zamisel še kako primerna – dokler ni izvedel,
da gre ravno za Müntzerjevo delo.5 Tako je wittenberški reformator
zlagoma prišel do sklepa, da se mora reforme lotiti sam, in je nato v
letih 1525–1526 izoblikoval »nemško mašo« (Deutsche Messe).6 V njej
je bilo v nemščini vse, razen grškega Kyrie eleison, protestantska maša
1 Pri pisanju je bil uporabljen digitalizirani izvod omenjenega dela, s katerim pod
signaturo VD16 M 4890 razpolaga Universitäts- und Landesbibliothek Sachsen-
Anhalt v Halleju (http://nbn-resolving.de/urn%3Anbn%3Ade%3Agbv%3A3%3A1-
120114; 10. 9. 2014).
2 Thomas Müntzer, Deutsch Evangelisch Messze, Allstedt 1524, 7.
3 Th. Müntzer, n. d., 7–10.
4 Th. Müntzer, n. d., 10; primerjaj tudi n. d., 8.
5 Roland H. Bainton, Martin Luther, Bratislava 1999, 348.
6 Spis je bil pod naslovom Deutsche Messe und Ordnung des Gottesdiensts natisnjen leta
1526 pri wittenberškem tiskarju Michaelu Lotterju. Martin Luther, Deutsche
Messe und Ordn ung des Gottesdiensts, v: Gesammelte Werke, Berlin 2002, Digita-
le Bibliothek Band 63.
15
