Page 22 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 22
RAZPRAVE, [TUDIJE
pomiritvijo dosegli za plemiče in za meščane v Gradcu, Judenburgu,
Celovcu in Ljubljani. Nadvojvoda se je sicer izvijal, da v verskih rečeh
nikomur ne dela sile, da pa si zastran trgov in mest (upravno) pridr-
žuje deželnoknežjo regalno pravico, da tam ne dovoli druge veroiz-
povedi, kakor je katoliška. Tako je Karel stanovom priznal le svobodo
vesti (verovanja), ne pa tudi veroizpovedovanja (konfesionalnega de-
lovanja), kar je bilo tedaj vezano na jurisdikcijo, slednja pa je bila
imanentno politično-pravno vprašanje (kdo sme komu dovoliti po
staviti cerkev in kje – na čigavi zemlji). Toda ker so bili protestantski
stanovi vztrajni in je že kazalo, da se bo deželni zbor razšel brez uspe
ha, turška nevarnost pa je brez ozira na zagatni položaj deželnega
kneza trkala na vrata, je slednji popustil – stanovom je dal 9. febru-
arja 1578 ustno obljubo – pacifikacijsko izjavo, da si sicer pridržuje
deželnoknežjo pravico do urejanja verskih zadev na svojih posestvih,
po mestih in trgih, vendar ne zato, da bi zatrl protestantsko bogo-
služje v Gradcu, Judenburgu, Celovcu in Ljubljani, vesti meščanov pa
da ne bo nihče obteževal. Stanovi so tako de facto dosegli, da so si
lahko plemiči in njihovi ter meščani v omenjenih štirih mestih utr-
dili protestantsko bogoslužje in šole, meščane in tržane drugih mest
ter trgov pa poslej do protireformacije (od 1598 naprej) ni nihče silil,
da bi obiskovali katoliško obredje; smeli so hoditi na protestantsko
službo božjo drugam ali pa so se jurisdikciji deželnega kneza v vpra-
šanjih vere izognili tako, da so ob mestu ali trgu (vendar na nemestni
in nedeželnoknežji) zemlji postavili molilnico – kot npr. mariborski
protestanti v Betnavi.
Spričo kolikor moči jasno definirane politične sankcije v Augsbur-
škem verskem miru, s katerim je Confessio Augustana postala poleg
katoliške druga, toda enakovredna veroizpoved Reicha, je bilo v refor-
miranem delu Reicha zaznati potrebo, da se razmerja med političnim
in verskim uredijo s posebno zakonodajo. In tako so v reformiranem
delu cesarstva zlagoma začeli nastajati cerkveni redi v večjem številu
in obsegu. Prvi protestantski cerkveni red je delo Wittenberger Ordnung
Andreasa Bodensteina Karlstadta; drugi zgodnji cerkveni redovi so
npr. cerkveni red za Braunschweig, 1528; leta 1531 dobi cerkveni red
Lübeck, 1533 mejna grofija Brandenburg in svobodno kraljevsko
mesto Nürnberg, 1543 Schwäbisch Hall in Wolfenbüttel …
20
pomiritvijo dosegli za plemiče in za meščane v Gradcu, Judenburgu,
Celovcu in Ljubljani. Nadvojvoda se je sicer izvijal, da v verskih rečeh
nikomur ne dela sile, da pa si zastran trgov in mest (upravno) pridr-
žuje deželnoknežjo regalno pravico, da tam ne dovoli druge veroiz-
povedi, kakor je katoliška. Tako je Karel stanovom priznal le svobodo
vesti (verovanja), ne pa tudi veroizpovedovanja (konfesionalnega de-
lovanja), kar je bilo tedaj vezano na jurisdikcijo, slednja pa je bila
imanentno politično-pravno vprašanje (kdo sme komu dovoliti po
staviti cerkev in kje – na čigavi zemlji). Toda ker so bili protestantski
stanovi vztrajni in je že kazalo, da se bo deželni zbor razšel brez uspe
ha, turška nevarnost pa je brez ozira na zagatni položaj deželnega
kneza trkala na vrata, je slednji popustil – stanovom je dal 9. febru-
arja 1578 ustno obljubo – pacifikacijsko izjavo, da si sicer pridržuje
deželnoknežjo pravico do urejanja verskih zadev na svojih posestvih,
po mestih in trgih, vendar ne zato, da bi zatrl protestantsko bogo-
služje v Gradcu, Judenburgu, Celovcu in Ljubljani, vesti meščanov pa
da ne bo nihče obteževal. Stanovi so tako de facto dosegli, da so si
lahko plemiči in njihovi ter meščani v omenjenih štirih mestih utr-
dili protestantsko bogoslužje in šole, meščane in tržane drugih mest
ter trgov pa poslej do protireformacije (od 1598 naprej) ni nihče silil,
da bi obiskovali katoliško obredje; smeli so hoditi na protestantsko
službo božjo drugam ali pa so se jurisdikciji deželnega kneza v vpra-
šanjih vere izognili tako, da so ob mestu ali trgu (vendar na nemestni
in nedeželnoknežji) zemlji postavili molilnico – kot npr. mariborski
protestanti v Betnavi.
Spričo kolikor moči jasno definirane politične sankcije v Augsbur-
škem verskem miru, s katerim je Confessio Augustana postala poleg
katoliške druga, toda enakovredna veroizpoved Reicha, je bilo v refor-
miranem delu Reicha zaznati potrebo, da se razmerja med političnim
in verskim uredijo s posebno zakonodajo. In tako so v reformiranem
delu cesarstva zlagoma začeli nastajati cerkveni redi v večjem številu
in obsegu. Prvi protestantski cerkveni red je delo Wittenberger Ordnung
Andreasa Bodensteina Karlstadta; drugi zgodnji cerkveni redovi so
npr. cerkveni red za Braunschweig, 1528; leta 1531 dobi cerkveni red
Lübeck, 1533 mejna grofija Brandenburg in svobodno kraljevsko
mesto Nürnberg, 1543 Schwäbisch Hall in Wolfenbüttel …
20
