Page 18 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 18
RAZPRAVE, [TUDIJE
pa je na Nemškem tudi na vnanji izvedbeni ravni obdržala marsika-
tero lastnost, ki je bila značilna za rimsko cerkev: ornat, obračanje k
oltarju ali občestvu, poklekanje …
Je pa bilo za reformirano bogoslužje značilno, da Luther formal-
ne podobe maše iz rimske cerkve ni nadomestil z novim mašnim
formalizmom – v reformirani cerkvi. Zanj bogoslužje v najširšem,
in tako ne le služba Božja, ni bilo causa disciplinae kot pri katoličanih,
temveč causa fidei, in tisto, kar je bilo primerno in preizkušeno v
središču reformacije, v Wittenbergu, ni obvezovalo drugih.7 Tako je
Luther v tej smeri dopuščal znatno svobodo, znotraj katere so si
posamezne dežele zlasti v drugem obdobju reformacije, ko je njeno
vodstvo preš lo v roke posvetnih knezov, po svoji vesti in premisleku
izoblikovale lastne bogoslužne redove ter tak premislek umestile
tudi v priročnike, ki so tako obredno raznolikost nazadnje kodifi-
cirali – v cerkvene redove posameznih dežel z dominantno reformi-
rano cerkvijo.
I. Augsburški verski mir in njegove posledice
Prve pomembne spremembe v smeri večje formalizacije verske
prakse reformirane cerkve so nastopile že pred prelomnim državnim
zborom v Augsburgu (1530), kjer je bilo reformiranim deželam in
mestom dovoljeno pred cesarjem Reicha Karlom V. prebrati Confessio
Augustana. Slednja je bila tudi temeljni dokument, ki je poslej vse do
verskega zadržanja povsem novega veka (tj. do podpisa vestfalskega
verskega miru 1648 v pogodbah Instrumentum Pacis Osnabrugensis in
Instrumentum Pacis Monasteriensis)8 določal, kakšno je stališče reformi-
rane cerkve glede verskih vprašanj vis-à-vis rimske cerkve. Nadaljnji
razvoj je vodil preko artikulacij in spopadov v okviru šmalkaldske
7 Prim. Martin Luther, Deutsche Messe und Ordnung des Gottesdiensts (1526), v:
Gesammelte Werke, Berlin 2002, Digitale Bibliothek Band 63, 95–96.
8 Dostopno na http://www.lwl.org/westfaelische-geschichte/portal/Internet/finde/
langDatensatz.php?urlID=740&url_tabelle=tab_quelle in http://www.lwl.org/
westfaelische-geschichte/portal/Internet/finde/langDatensatz.php?urlID=741
&url_tabelle=tab_quelle.
16
pa je na Nemškem tudi na vnanji izvedbeni ravni obdržala marsika-
tero lastnost, ki je bila značilna za rimsko cerkev: ornat, obračanje k
oltarju ali občestvu, poklekanje …
Je pa bilo za reformirano bogoslužje značilno, da Luther formal-
ne podobe maše iz rimske cerkve ni nadomestil z novim mašnim
formalizmom – v reformirani cerkvi. Zanj bogoslužje v najširšem,
in tako ne le služba Božja, ni bilo causa disciplinae kot pri katoličanih,
temveč causa fidei, in tisto, kar je bilo primerno in preizkušeno v
središču reformacije, v Wittenbergu, ni obvezovalo drugih.7 Tako je
Luther v tej smeri dopuščal znatno svobodo, znotraj katere so si
posamezne dežele zlasti v drugem obdobju reformacije, ko je njeno
vodstvo preš lo v roke posvetnih knezov, po svoji vesti in premisleku
izoblikovale lastne bogoslužne redove ter tak premislek umestile
tudi v priročnike, ki so tako obredno raznolikost nazadnje kodifi-
cirali – v cerkvene redove posameznih dežel z dominantno reformi-
rano cerkvijo.
I. Augsburški verski mir in njegove posledice
Prve pomembne spremembe v smeri večje formalizacije verske
prakse reformirane cerkve so nastopile že pred prelomnim državnim
zborom v Augsburgu (1530), kjer je bilo reformiranim deželam in
mestom dovoljeno pred cesarjem Reicha Karlom V. prebrati Confessio
Augustana. Slednja je bila tudi temeljni dokument, ki je poslej vse do
verskega zadržanja povsem novega veka (tj. do podpisa vestfalskega
verskega miru 1648 v pogodbah Instrumentum Pacis Osnabrugensis in
Instrumentum Pacis Monasteriensis)8 določal, kakšno je stališče reformi-
rane cerkve glede verskih vprašanj vis-à-vis rimske cerkve. Nadaljnji
razvoj je vodil preko artikulacij in spopadov v okviru šmalkaldske
7 Prim. Martin Luther, Deutsche Messe und Ordnung des Gottesdiensts (1526), v:
Gesammelte Werke, Berlin 2002, Digitale Bibliothek Band 63, 95–96.
8 Dostopno na http://www.lwl.org/westfaelische-geschichte/portal/Internet/finde/
langDatensatz.php?urlID=740&url_tabelle=tab_quelle in http://www.lwl.org/
westfaelische-geschichte/portal/Internet/finde/langDatensatz.php?urlID=741
&url_tabelle=tab_quelle.
16
