Page 23 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 23
JONATAN VINKLER
Cerkveni red je tako polagoma postal tudi izjemno pomemben
politični in deželnopravni dokument, ki ga je izdal deželni suveren
in v njem definiral razmerje med lastnimi (dednimi) regali in pravi-
cami po »milosti Božji« na eni ter privilegiji in dolžnostmi deželne
cerkve na drugi strani. Tako je bil poleg deželnih postav v reformira-
nem delu Reicha substitut za določila, ki so bila v katoliških deželah
zapopadena s konstitucijami kanonskega prava rimske cerkve. Slednje
pa je mnogokje očrtavalo »delokrog« oblasti deželnega oblastnika –
in nihče, ki ima v svojem »opisu del« glagole s semantičnega polja
(ob)vlad(ov)anja, si po naravi reči slednjega ponavadi ne pusti omeje-
vati. Tako je bilo v 16. stoletju z redkimi izjemami na protestantski
kot katoliški strani. In knez Karel Habsburški, ki je bil notranjeavstrij-
ski deželni knez v času izida Trubarjeve Cerkovne ordninge, ni bil pri
tem nobena izjema.
II. Trubarjev odnos do »posvetne oblasti« v teoriji in praksi
Vprašanje, zakaj se je Trubar odločil za pisanje cerkvenega reda,
torej za podvig, ki v njegovem času niti načelno niti pravno ni bil v
pristojnosti ne prvega deželnega pridigarja in celo konsistorija refor-
mirane cerkve ne, temveč deželnega kneza, in to v pravni in politični
konstelaciji, ki jo je popolnoma razumel in o kateri je vedel, da refor-
mirani »cerkvi slovenskega jezika« na Kranjskem trajno ne more biti
naklonjena, je mogoče razumeti preko premisleka o Trubarjevem od-
nosu do »posvetne oblasti«. V Cerkovni ordningi je najti naslednje mesto:
’Sledni človik,’ pravi s. Paul, Rom. 13, inu s. Peter, 1. Pet. 2, ’bodi
tei sui gosposčini, kir ima čez nega oblast, podveržen. Zakai obene
oblasti inu gosposčine nei, samuč od Buga. Inu kakeršne gossposčine
so, te iste so od Buga postavlene. Obtu, kateri ie tei gosposčini zubper,
ta isti ie tei Božy naredbi inu ordningi zubper inu ty, kir so zubper,
ty isti bodo čez se to pravdo pryeli. Zakai ty oblastniki ne so k animu
strahu tim, kir dobru deio, temuč tim, kir hudu. Aku se pag ti te
gosposčine ne hočes bati, taku ti sturi, kar ie dobru, inu boš od nee
hvalo imel, zakai ona ie en služabnik Božy tebi h dobrimu. Aku ti pag
hudu sturiš, taku se ti bui. Zakai ona nekar zabston tiga meča ne
21
Cerkveni red je tako polagoma postal tudi izjemno pomemben
politični in deželnopravni dokument, ki ga je izdal deželni suveren
in v njem definiral razmerje med lastnimi (dednimi) regali in pravi-
cami po »milosti Božji« na eni ter privilegiji in dolžnostmi deželne
cerkve na drugi strani. Tako je bil poleg deželnih postav v reformira-
nem delu Reicha substitut za določila, ki so bila v katoliških deželah
zapopadena s konstitucijami kanonskega prava rimske cerkve. Slednje
pa je mnogokje očrtavalo »delokrog« oblasti deželnega oblastnika –
in nihče, ki ima v svojem »opisu del« glagole s semantičnega polja
(ob)vlad(ov)anja, si po naravi reči slednjega ponavadi ne pusti omeje-
vati. Tako je bilo v 16. stoletju z redkimi izjemami na protestantski
kot katoliški strani. In knez Karel Habsburški, ki je bil notranjeavstrij-
ski deželni knez v času izida Trubarjeve Cerkovne ordninge, ni bil pri
tem nobena izjema.
II. Trubarjev odnos do »posvetne oblasti« v teoriji in praksi
Vprašanje, zakaj se je Trubar odločil za pisanje cerkvenega reda,
torej za podvig, ki v njegovem času niti načelno niti pravno ni bil v
pristojnosti ne prvega deželnega pridigarja in celo konsistorija refor-
mirane cerkve ne, temveč deželnega kneza, in to v pravni in politični
konstelaciji, ki jo je popolnoma razumel in o kateri je vedel, da refor-
mirani »cerkvi slovenskega jezika« na Kranjskem trajno ne more biti
naklonjena, je mogoče razumeti preko premisleka o Trubarjevem od-
nosu do »posvetne oblasti«. V Cerkovni ordningi je najti naslednje mesto:
’Sledni človik,’ pravi s. Paul, Rom. 13, inu s. Peter, 1. Pet. 2, ’bodi
tei sui gosposčini, kir ima čez nega oblast, podveržen. Zakai obene
oblasti inu gosposčine nei, samuč od Buga. Inu kakeršne gossposčine
so, te iste so od Buga postavlene. Obtu, kateri ie tei gosposčini zubper,
ta isti ie tei Božy naredbi inu ordningi zubper inu ty, kir so zubper,
ty isti bodo čez se to pravdo pryeli. Zakai ty oblastniki ne so k animu
strahu tim, kir dobru deio, temuč tim, kir hudu. Aku se pag ti te
gosposčine ne hočes bati, taku ti sturi, kar ie dobru, inu boš od nee
hvalo imel, zakai ona ie en služabnik Božy tebi h dobrimu. Aku ti pag
hudu sturiš, taku se ti bui. Zakai ona nekar zabston tiga meča ne
21
