Page 346 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 346
[TUDIJSKI VE^ERI
Dalmater / Bosner / Merhern / Behem / Lausnitzer / Slesier / Poln /
Litawen / Preussen / die so in Scandinauia wonen / die Reussen so weit
und breit regirn / die Bulgari / vnd vil andere umbher benachbaurte
Länder / biß schier an Constantinopel / Also / das sie auch bey den
Türken sehr gebreuchlich ist.
Trubar se je v pismu, v prošnji za Tyfernove štipendije za študente
iz Kranjske, predstavil kot »unwürdiger und unverdienter windischer
pfaff und bettler der armen windischen kirchen«,28 kar se tolmači kot
»služabnik slovenske cerkve«. Kako so izraz razumeli v knezovi oko-
lici, je razvidno iz odgovora württemberškega kneza Ludvika, namreč
veliko širše : »Wir haben euer unterthäniges supplicieren und anbrin-
gen der crainerischen, untersteyrischen, untercarnerischen und cra-
batischen evangelischen kirchen halb […].29
Že na podlagi omenjenih podatkov je mogoče sklepati, da si takrat
ni bilo preprosto ustvariti prave podobe o jezikovni pripadnosti slo-
vanskega prebivalstva na jugu. Zanimanje za ta prostor pa je vzbujal
predvsem strah pred Turki, ki so leta 1529 prodrli celo do Dunaja.
Čeprav je slovenske in hrvaške dežele ločevala državna meja, pri
tem ni šlo za »železno zaveso«, meje so bile zelo pretočne. Prav tako
se državna meja ni ujemala z jezikovno, saj je v Sveto rimsko cesarstvo
sodil velik del Istre s hrvaškim jezikom, hrvaščina pa je bila močno
zastopana tudi na območju Metlike.
Vprašanje (pojem) slovenske in hrvaške reformacije je bilo tesno
povezano od srede petdesetih let 16. stoletja, ko je prevladala ideja, da
bo, podobno kot v nemških deželah, reformacijo možno uveljaviti s
pomočjo takrat najmočnejšega medija, knjige v ljudem razumljivem
jeziku. Projekt so uresničevali Primož Trubar, nekdanji koprski škof
Peter Pavel Vergerij in Ivan (Hans) Ungnad, ki je v slovenskem in hrva
škem prostoru opravljal različne službe, med drugim je bil štajerski
deželni glavar, varaždinski veliki župan, vrhovni poveljnik Vojne kra-
jine ter udeleženec številnih bitk proti Turkom. Vsaj od leta 1530 je
bil privrženec protestantskega gibanja, tega leta je namreč izgnal fran-
čiškane iz Samobora in tam nastavil predikanta Bartola Wiedeman
28 Mirko Rupel,Trubarjeva skrb za študente. V: Razprave – Disssertationes VI,
Ljubljana 1965, 20.
29 Mirko Rupel,Trubarjeva skrb za študente, 29.
344
Dalmater / Bosner / Merhern / Behem / Lausnitzer / Slesier / Poln /
Litawen / Preussen / die so in Scandinauia wonen / die Reussen so weit
und breit regirn / die Bulgari / vnd vil andere umbher benachbaurte
Länder / biß schier an Constantinopel / Also / das sie auch bey den
Türken sehr gebreuchlich ist.
Trubar se je v pismu, v prošnji za Tyfernove štipendije za študente
iz Kranjske, predstavil kot »unwürdiger und unverdienter windischer
pfaff und bettler der armen windischen kirchen«,28 kar se tolmači kot
»služabnik slovenske cerkve«. Kako so izraz razumeli v knezovi oko-
lici, je razvidno iz odgovora württemberškega kneza Ludvika, namreč
veliko širše : »Wir haben euer unterthäniges supplicieren und anbrin-
gen der crainerischen, untersteyrischen, untercarnerischen und cra-
batischen evangelischen kirchen halb […].29
Že na podlagi omenjenih podatkov je mogoče sklepati, da si takrat
ni bilo preprosto ustvariti prave podobe o jezikovni pripadnosti slo-
vanskega prebivalstva na jugu. Zanimanje za ta prostor pa je vzbujal
predvsem strah pred Turki, ki so leta 1529 prodrli celo do Dunaja.
Čeprav je slovenske in hrvaške dežele ločevala državna meja, pri
tem ni šlo za »železno zaveso«, meje so bile zelo pretočne. Prav tako
se državna meja ni ujemala z jezikovno, saj je v Sveto rimsko cesarstvo
sodil velik del Istre s hrvaškim jezikom, hrvaščina pa je bila močno
zastopana tudi na območju Metlike.
Vprašanje (pojem) slovenske in hrvaške reformacije je bilo tesno
povezano od srede petdesetih let 16. stoletja, ko je prevladala ideja, da
bo, podobno kot v nemških deželah, reformacijo možno uveljaviti s
pomočjo takrat najmočnejšega medija, knjige v ljudem razumljivem
jeziku. Projekt so uresničevali Primož Trubar, nekdanji koprski škof
Peter Pavel Vergerij in Ivan (Hans) Ungnad, ki je v slovenskem in hrva
škem prostoru opravljal različne službe, med drugim je bil štajerski
deželni glavar, varaždinski veliki župan, vrhovni poveljnik Vojne kra-
jine ter udeleženec številnih bitk proti Turkom. Vsaj od leta 1530 je
bil privrženec protestantskega gibanja, tega leta je namreč izgnal fran-
čiškane iz Samobora in tam nastavil predikanta Bartola Wiedeman
28 Mirko Rupel,Trubarjeva skrb za študente. V: Razprave – Disssertationes VI,
Ljubljana 1965, 20.
29 Mirko Rupel,Trubarjeva skrb za študente, 29.
344