Page 368 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 368
[TUDIJSKI VE^ERI
France Martin Dolinar
KATOLI[KA CERKEV V NEM^IJI
V ^ASU TRETJEGA RAJHA
Triindvajsetega avgusta 1945 so katoliški škofje, zbrani na škofovs ki
konferenci v Fuldi, objavili pastirsko pismo, v katerem so zavzeli sta-
lišče do vloge katoličanov med drugo svetovno vojno. Škofje so se v
pismu najprej spomnili ob koncu vojne preminulega (6. julija 1945)
kardinala Adolfa Bertrama (1859–1945),1 nadškofa v glavnem mestu
Šlezije Breslau (zdaj Wrocław v Poljski), ki je kar 25 let vodil škofovsko
konferenco v Fuldi. Nato pohvalijo vse, ki so dvignili glas proti kršenju
človekovih pravic, proti rasnemu sovraštvu ter proti poseganju nacio-
nalsocialistične stranke na cerkveno in duhovno področje.
V osrednjem delu pastirskega pisma so škofje zapisali:
»Katoliško ljudstvo, veseli nas, da v veliki meri nisi podleglo ma-
likovanju brutalne moči. Veseli nas, da mnogi pripadniki naše vere
nikoli niso pripognili svojega kolena pred Baalom. Veseli nas, da so
brezbožne in nečloveške nauke nacionalsocializma odklonili tudi
bratje po veri zunaj katoliških vrst.
In vendarle: grozote so se v Nemčiji dogajale že pred vojno, med
vojno pa so jih Nemci povzročili tudi na zasedenih ozemljih. Najglob
lje obžalujemo: da so se mnogi Nemci, tudi iz naši vrst, dali prema-
miti napačnemu nauku nacionalsocializma; da so ostali brezbrižni
pri zločinih proti človekovi svobodi in človekovemu dostojanstvu; da
so s svojim zadržanjem dajali potuho zločinom in da so mnogi tudi
sami postali zločinci.
1 1906–1914 škof v Hildesheimu, 1914 škof in od 1929–1945 nadškof škofije Breslau,
1916 kardinal, 1920 predsednik škofovske konference v Fuldi. Podatki o nemških
škofih so zbrani v: Die Bischöfe der deutschsprachigen Länder 1785/1803–1945.
Ein biographisches Lexikon (uredil Erwin Gatz), Berlin1983.
366
France Martin Dolinar
KATOLI[KA CERKEV V NEM^IJI
V ^ASU TRETJEGA RAJHA
Triindvajsetega avgusta 1945 so katoliški škofje, zbrani na škofovs ki
konferenci v Fuldi, objavili pastirsko pismo, v katerem so zavzeli sta-
lišče do vloge katoličanov med drugo svetovno vojno. Škofje so se v
pismu najprej spomnili ob koncu vojne preminulega (6. julija 1945)
kardinala Adolfa Bertrama (1859–1945),1 nadškofa v glavnem mestu
Šlezije Breslau (zdaj Wrocław v Poljski), ki je kar 25 let vodil škofovsko
konferenco v Fuldi. Nato pohvalijo vse, ki so dvignili glas proti kršenju
človekovih pravic, proti rasnemu sovraštvu ter proti poseganju nacio-
nalsocialistične stranke na cerkveno in duhovno področje.
V osrednjem delu pastirskega pisma so škofje zapisali:
»Katoliško ljudstvo, veseli nas, da v veliki meri nisi podleglo ma-
likovanju brutalne moči. Veseli nas, da mnogi pripadniki naše vere
nikoli niso pripognili svojega kolena pred Baalom. Veseli nas, da so
brezbožne in nečloveške nauke nacionalsocializma odklonili tudi
bratje po veri zunaj katoliških vrst.
In vendarle: grozote so se v Nemčiji dogajale že pred vojno, med
vojno pa so jih Nemci povzročili tudi na zasedenih ozemljih. Najglob
lje obžalujemo: da so se mnogi Nemci, tudi iz naši vrst, dali prema-
miti napačnemu nauku nacionalsocializma; da so ostali brezbrižni
pri zločinih proti človekovi svobodi in človekovemu dostojanstvu; da
so s svojim zadržanjem dajali potuho zločinom in da so mnogi tudi
sami postali zločinci.
1 1906–1914 škof v Hildesheimu, 1914 škof in od 1929–1945 nadškof škofije Breslau,
1916 kardinal, 1920 predsednik škofovske konference v Fuldi. Podatki o nemških
škofih so zbrani v: Die Bischöfe der deutschsprachigen Länder 1785/1803–1945.
Ein biographisches Lexikon (uredil Erwin Gatz), Berlin1983.
366
