Page 373 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 373
FRANCE MARTIN DOLINAR
so spomladi leta 1931 s posebno izjavo opozorili na nezdružljivost
krščanstva z nacionalsocialistično ideologijo, prepovedali katoliča-
nom vključitev v Hitlerjevo stranko ter obsodili rasizem in ekstremni
nacionalizem nacionalsocialistične stranke ter njeno nasilje nad
drugače mislečimi. Kljub ostri reakciji vodstva stranke je glas škofov
katoliške volivce spodbudil k premisleku o ciljih in metodah Hitler-
jeve stranke. Po Hitlerjevem prevzemu oblasti leta 1933 tudi s pomoč-
jo enega vodilnih katoliških politikov Franza von Papena pa je ta
ideologija nacionalsocialistične stranke postala državna doktrina.
Hitlerjeve pomirjujoče in zavajajoče izjave v odnosu do katoliške
Cerkve leta 1933 so na katoliški strani sprožile usoden preobrat.
Katoliška Stranka sredine je 23. marca istega leta podprla Hitlerjev
zakon o posebnih pooblastilih (Ermächtigungsgesetzt), pet dni pozneje
pa so škofje, sklicujoč se na Hitlerjevo zagotovilo spoštovanja svobod
nega delovanja Cerkve in njenih ustanov pogojno preklicali prepoved
vključevanja katoličanov v Hitlerjevo stranko z utemeljitvijo, da bi
tako ljudstvu prihranili razdvojenost med zvestobo Cerkvi in državi.
S tem so nemškim katoličanom omogočili sodelovanje z nacistično
stranko, čeprav je prepoved strankine ideološke usmeritve ostala v
veljavi.22
Ker so bili katoličani po tradicionalnem cerkvenem nauku, ute-
meljenem na Pavlovem Pismu Rimljanom, legalno izvoljeni oblasti
dolžni izkazati državljansko pokorščino,23 je to pomenilo tudi nov
premislek o njihovem odnosu do nacionalsocialistične stranke. Šte-
vilni Nemci so v novem kanclerju videli krščansko-nacionalno inte-
22 Handbuch der Kirchengeschichte, VIII., 545–546.
23 »Vsak človek bodi višjim oblastem pokoren; ni je namreč oblasti razen od Boga
in te ki so, so od Boga postavljene. Kdor se torej ustavlja oblasti, se upira božji
naredbi; kateri se upirajo, si bodo sodbo nakopali. Zakaj oblastniki niso v strah
dobremu delu, ampak hudemu. Ali hočeš, da bi se ne bal oblasti? Delaj dobro in
boš imel pohvalo od nje. Božja služabnica je namreč, tebi v dobro. Če pa delaš
hudo, se boj, kajti meča ne nosi zaman; saj je božja služabnica, ki se maščuje v
strahovanje tistega, ki dela hudo. Zato se je treba pokoravati, ne samo zaradi
strahovanja, ampak tudi zaradi vesti. Zato namreč tudi davke plačujete; kajti božjo
službo izvršujejo in je prav to njih opravilo. Dajte vsakemu, kar ste dolžni: davek
komur davek; carino komur carino; strah komur strah; čast komur čast«, (Rim,
13,1–7)
371
so spomladi leta 1931 s posebno izjavo opozorili na nezdružljivost
krščanstva z nacionalsocialistično ideologijo, prepovedali katoliča-
nom vključitev v Hitlerjevo stranko ter obsodili rasizem in ekstremni
nacionalizem nacionalsocialistične stranke ter njeno nasilje nad
drugače mislečimi. Kljub ostri reakciji vodstva stranke je glas škofov
katoliške volivce spodbudil k premisleku o ciljih in metodah Hitler-
jeve stranke. Po Hitlerjevem prevzemu oblasti leta 1933 tudi s pomoč-
jo enega vodilnih katoliških politikov Franza von Papena pa je ta
ideologija nacionalsocialistične stranke postala državna doktrina.
Hitlerjeve pomirjujoče in zavajajoče izjave v odnosu do katoliške
Cerkve leta 1933 so na katoliški strani sprožile usoden preobrat.
Katoliška Stranka sredine je 23. marca istega leta podprla Hitlerjev
zakon o posebnih pooblastilih (Ermächtigungsgesetzt), pet dni pozneje
pa so škofje, sklicujoč se na Hitlerjevo zagotovilo spoštovanja svobod
nega delovanja Cerkve in njenih ustanov pogojno preklicali prepoved
vključevanja katoličanov v Hitlerjevo stranko z utemeljitvijo, da bi
tako ljudstvu prihranili razdvojenost med zvestobo Cerkvi in državi.
S tem so nemškim katoličanom omogočili sodelovanje z nacistično
stranko, čeprav je prepoved strankine ideološke usmeritve ostala v
veljavi.22
Ker so bili katoličani po tradicionalnem cerkvenem nauku, ute-
meljenem na Pavlovem Pismu Rimljanom, legalno izvoljeni oblasti
dolžni izkazati državljansko pokorščino,23 je to pomenilo tudi nov
premislek o njihovem odnosu do nacionalsocialistične stranke. Šte-
vilni Nemci so v novem kanclerju videli krščansko-nacionalno inte-
22 Handbuch der Kirchengeschichte, VIII., 545–546.
23 »Vsak človek bodi višjim oblastem pokoren; ni je namreč oblasti razen od Boga
in te ki so, so od Boga postavljene. Kdor se torej ustavlja oblasti, se upira božji
naredbi; kateri se upirajo, si bodo sodbo nakopali. Zakaj oblastniki niso v strah
dobremu delu, ampak hudemu. Ali hočeš, da bi se ne bal oblasti? Delaj dobro in
boš imel pohvalo od nje. Božja služabnica je namreč, tebi v dobro. Če pa delaš
hudo, se boj, kajti meča ne nosi zaman; saj je božja služabnica, ki se maščuje v
strahovanje tistega, ki dela hudo. Zato se je treba pokoravati, ne samo zaradi
strahovanja, ampak tudi zaradi vesti. Zato namreč tudi davke plačujete; kajti božjo
službo izvršujejo in je prav to njih opravilo. Dajte vsakemu, kar ste dolžni: davek
komur davek; carino komur carino; strah komur strah; čast komur čast«, (Rim,
13,1–7)
371
