Page 371 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 371
FRANCE MARTIN DOLINAR
stoletja.7 Vendar je politika prevelikega prilagajanja škofov zahtevam
vlade naletela na neodobravanje dela katoličanov na Jugu in na Za-
hodu države. To nasprotovanje je najjasneje izrazil eden najvidnejših
katoliških politikov v Prusiji Konrad Adenauer (1876–1967)8 v svojem
govoru na katoliškem shodu v Münchnu leta 1922, v katerem je po-
lemiziral z münchenskim nadškofom kardinalom Michaelom Faul-
haberjem (1869–1952).9 Kardinal Faulhaber je namreč na shodu za-
govarjal skrajno konservativno politiko takrat že pokojnega bavar-
skega kralja Ludvika III.10 do Cerkve, Adenauer pa se je kot predsednik
katoliškega shoda odločno zavzel za demokratični katolicizem.11 Po
sklenitvi pruskega konkordata leta 1929 sta bili na novo ustanovljeni
škofiji v Berlinu in Aachnu, škofiji Breslau (Wrocław) in Paderborn
pa sta bili povzdignjeni v nadškofiji in sedeža metropolita. To spre-
membo cerkvenoupravne ureditve katoliške Cerkve v Nemčiji je ka
sneje potrdil tudi konkordat med Svetim sedežem in Hitlerjevo
Nemčijo leta 1933. Štiriindvajset katoliških škofij v Nemčiji je bilo
poslej razdeljenih v šest cerkvenih pokrajin s sedeži metropolitov v
Bambergu,12 Breslauu (Wrocław),13 Feiburgu,14 Kölnu,15 Münchnu/
Freisingu16 in Paderbornu.17 Leta 1921 ustanovljena škofija Meißen s
sedežem v mestu Bautzen je ostala neposredno podrejena Svetemu
7 Predvsem na področju šolstva in vmešavanja politične oblasti pri podeljevanju
cerkvenih služb v Prusiji.
8 Takrat župan mesta Köln in predsednik Državnega zbora Prusije. Med drugo
svetovno vojno kot odločen protinacist pod stalnim nadzorom gestapa. 1944
zaprt. Leta 1948 član Parlamentarnega zbora Zahodne Nemčije in maja 1949 prvi
kancler Zvezne Republike Nemčije (do 16. oktobra 1963).
9 1911–1917 škof v Speyerju, 1917–1952 nadškof škofije München/Freising, 1921
kardinal.
10 Ludvik III. Bavarski (1845–1921), princ regent 1912, kralj 1913–1918, z njegovim
odstopom 13. novembra 1918 je Bavarska postala del Weimarske republike.
11 Handbuch der Kirchengeschichte (izdal Huber Jedin), VII. zvezek, Die Weltkirche
im 20. Jahrhundert, Fereiburg 1979, 541.
12 Bamberg s sufragani: Eichstätt, Speyer in Würzburg.
13 Breslau s sufragani: Berlin, Ermland in prelatura Schneidemühl.
14 Freiburg s sufragani: Mainz, Rottenburg.
15 Köln s sufragani: Aachen, Limburg, Münster, Osnabrück, Trier.
16 München/Freising s sufragani: Augsburg, Passau, Regensburg.
17 Paderborn s sufragani: Fulda, Hildesheim.
369
stoletja.7 Vendar je politika prevelikega prilagajanja škofov zahtevam
vlade naletela na neodobravanje dela katoličanov na Jugu in na Za-
hodu države. To nasprotovanje je najjasneje izrazil eden najvidnejših
katoliških politikov v Prusiji Konrad Adenauer (1876–1967)8 v svojem
govoru na katoliškem shodu v Münchnu leta 1922, v katerem je po-
lemiziral z münchenskim nadškofom kardinalom Michaelom Faul-
haberjem (1869–1952).9 Kardinal Faulhaber je namreč na shodu za-
govarjal skrajno konservativno politiko takrat že pokojnega bavar-
skega kralja Ludvika III.10 do Cerkve, Adenauer pa se je kot predsednik
katoliškega shoda odločno zavzel za demokratični katolicizem.11 Po
sklenitvi pruskega konkordata leta 1929 sta bili na novo ustanovljeni
škofiji v Berlinu in Aachnu, škofiji Breslau (Wrocław) in Paderborn
pa sta bili povzdignjeni v nadškofiji in sedeža metropolita. To spre-
membo cerkvenoupravne ureditve katoliške Cerkve v Nemčiji je ka
sneje potrdil tudi konkordat med Svetim sedežem in Hitlerjevo
Nemčijo leta 1933. Štiriindvajset katoliških škofij v Nemčiji je bilo
poslej razdeljenih v šest cerkvenih pokrajin s sedeži metropolitov v
Bambergu,12 Breslauu (Wrocław),13 Feiburgu,14 Kölnu,15 Münchnu/
Freisingu16 in Paderbornu.17 Leta 1921 ustanovljena škofija Meißen s
sedežem v mestu Bautzen je ostala neposredno podrejena Svetemu
7 Predvsem na področju šolstva in vmešavanja politične oblasti pri podeljevanju
cerkvenih služb v Prusiji.
8 Takrat župan mesta Köln in predsednik Državnega zbora Prusije. Med drugo
svetovno vojno kot odločen protinacist pod stalnim nadzorom gestapa. 1944
zaprt. Leta 1948 član Parlamentarnega zbora Zahodne Nemčije in maja 1949 prvi
kancler Zvezne Republike Nemčije (do 16. oktobra 1963).
9 1911–1917 škof v Speyerju, 1917–1952 nadškof škofije München/Freising, 1921
kardinal.
10 Ludvik III. Bavarski (1845–1921), princ regent 1912, kralj 1913–1918, z njegovim
odstopom 13. novembra 1918 je Bavarska postala del Weimarske republike.
11 Handbuch der Kirchengeschichte (izdal Huber Jedin), VII. zvezek, Die Weltkirche
im 20. Jahrhundert, Fereiburg 1979, 541.
12 Bamberg s sufragani: Eichstätt, Speyer in Würzburg.
13 Breslau s sufragani: Berlin, Ermland in prelatura Schneidemühl.
14 Freiburg s sufragani: Mainz, Rottenburg.
15 Köln s sufragani: Aachen, Limburg, Münster, Osnabrück, Trier.
16 München/Freising s sufragani: Augsburg, Passau, Regensburg.
17 Paderborn s sufragani: Fulda, Hildesheim.
369
