Page 370 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 370
[TUDIJSKI VE^ERI
pokrajine (metropolije).3 Na njenem ozemlju sta delovali dve škofov
ski konferenci, od leta 1867 v Fuldi za severnonemške škofije in od
leta 1873 v Freisingu za škofije na Bavarskem, vendar sklepi teh kon-
ferenc za škofe niso bili obvezni. Od leta 1920 sta se predsednika obeh
konferenc, kardinal Adolf Bertram kot predsednik Škofovske kon
ference v Fuldi in kardinal Mihael Faulhaber kot predsednik mün
chenske škofovske konference udeleževala zasedanja sestrske škofov
ske konference v Fuldi oziroma Freisingu in si izmenjavala protokole
konferenc. Politične razmere so leta 1933 prisilile nemške škofe k
skupnim posvetovanjem v Fuldi.4 Leta 1939 so se škofovski konfe-
renci v Fuldi pridružili tudi avstrijski škofje in škof škofije Leitme-
ritz (danes Litome¾řice na Češkem). Kljub temu se je bavarska škofov
ska konferenca pod vodstvom münchenskega nadškofa kardinala
Mihaela Faulhaberja sestajala še do konca vojne, leta 1934 pa se je
celo oblikovala škofovska konferenca zahodnonemških škofov, ki je
večinoma zasedala v Kevelaerju.5
Ob Hitlerjevem prevzemu oblasti leta 1933 je imela Nemčija 69,3
milijona prebivalcev, od tega jih je bilo 62,7 % protestantske in 32,5 %
katoliške veroizpovedi ter nekaj manj kot 5 % pripadnikov drugih ver-
skih skupnosti. Judovska verska skupnost, na primer, je imela pol
milijona članov (tu seveda niso všteti mešani zakoni in tisti Judje, ki so
sprejeli eno od krščanskih veroizpovedi). V Avstriji je v tem času bivalo
približno 216 500 Judov. Osemindvajset različnih protestantskih de-
želnih Cerkva je bilo med seboj ohlapno povezanih v Nemško evange-
ličansko cerkveno zvezo (Der deutsche evangelische Kirchenbund).6
Katoliški škofje so v Weimarski republiki skušali omiliti posledice
kulturnega boja in do Cerkve sovražne politike v drugi polovici 19.
3 Metropolija Bamberg s sufragani Eichstätt, Speyer in Würzburg; metropolija
Freiburg s sufragani Fulda, Mainz in Rottenburg; metropolija Köln s sufragani
Limburg, Münster in Trier; metropolija München/Freising s sufragani Augsburg,
Passau in Regensburg. Svetemu sedežu neposredno podrejene škofije (exemptne)
so bile Breslau, Ermland, Hildesheim, Osnabrück, Meißen in nekaj apostolskih
administratur.
4 Vsi nemški škofje so se prvič sestali v Fuldi od 30. maja do 1. junija 1933.
5 Znamenita nemška božja pot blizu nizozemske meje v pokrajini Severno Porenje.
6 1933–39, Kirchen im NS-Regime, http://www.dhm.de/lemo/html/nazi/inen
politik/kirchen/ (13. 1. 2014).
368
pokrajine (metropolije).3 Na njenem ozemlju sta delovali dve škofov
ski konferenci, od leta 1867 v Fuldi za severnonemške škofije in od
leta 1873 v Freisingu za škofije na Bavarskem, vendar sklepi teh kon-
ferenc za škofe niso bili obvezni. Od leta 1920 sta se predsednika obeh
konferenc, kardinal Adolf Bertram kot predsednik Škofovske kon
ference v Fuldi in kardinal Mihael Faulhaber kot predsednik mün
chenske škofovske konference udeleževala zasedanja sestrske škofov
ske konference v Fuldi oziroma Freisingu in si izmenjavala protokole
konferenc. Politične razmere so leta 1933 prisilile nemške škofe k
skupnim posvetovanjem v Fuldi.4 Leta 1939 so se škofovski konfe-
renci v Fuldi pridružili tudi avstrijski škofje in škof škofije Leitme-
ritz (danes Litome¾řice na Češkem). Kljub temu se je bavarska škofov
ska konferenca pod vodstvom münchenskega nadškofa kardinala
Mihaela Faulhaberja sestajala še do konca vojne, leta 1934 pa se je
celo oblikovala škofovska konferenca zahodnonemških škofov, ki je
večinoma zasedala v Kevelaerju.5
Ob Hitlerjevem prevzemu oblasti leta 1933 je imela Nemčija 69,3
milijona prebivalcev, od tega jih je bilo 62,7 % protestantske in 32,5 %
katoliške veroizpovedi ter nekaj manj kot 5 % pripadnikov drugih ver-
skih skupnosti. Judovska verska skupnost, na primer, je imela pol
milijona članov (tu seveda niso všteti mešani zakoni in tisti Judje, ki so
sprejeli eno od krščanskih veroizpovedi). V Avstriji je v tem času bivalo
približno 216 500 Judov. Osemindvajset različnih protestantskih de-
želnih Cerkva je bilo med seboj ohlapno povezanih v Nemško evange-
ličansko cerkveno zvezo (Der deutsche evangelische Kirchenbund).6
Katoliški škofje so v Weimarski republiki skušali omiliti posledice
kulturnega boja in do Cerkve sovražne politike v drugi polovici 19.
3 Metropolija Bamberg s sufragani Eichstätt, Speyer in Würzburg; metropolija
Freiburg s sufragani Fulda, Mainz in Rottenburg; metropolija Köln s sufragani
Limburg, Münster in Trier; metropolija München/Freising s sufragani Augsburg,
Passau in Regensburg. Svetemu sedežu neposredno podrejene škofije (exemptne)
so bile Breslau, Ermland, Hildesheim, Osnabrück, Meißen in nekaj apostolskih
administratur.
4 Vsi nemški škofje so se prvič sestali v Fuldi od 30. maja do 1. junija 1933.
5 Znamenita nemška božja pot blizu nizozemske meje v pokrajini Severno Porenje.
6 1933–39, Kirchen im NS-Regime, http://www.dhm.de/lemo/html/nazi/inen
politik/kirchen/ (13. 1. 2014).
368
