Page 403 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 403
MIHAEL GLAVAN
nalizirala, po Trubarjevem odhodu iz Uracha pa je postopoma zamr-
lo tudi knjižno delo.
Recenzenti, npr. Igor Grdina, so posebej poudarili pomen drugega
dela knjige – tistega, ki se ukvarja z zavestjo o slovanskih ljudstvih v
Notranji Avstriji in sosednjih deželah. Rotar je ta del naslovil Trubar-
jeva poimenovanja dežel in ljudstev. Poudaril je, kako pomembna so bila
Trubarjeva poimenovanja dežel, jezikov in govorov na etničnem pro
storu Slovencev in sosednjih dežel. Tudi najnovejše slovensko zgodo-
vinopisje o tem še zmeraj polemično razpravlja (Štih, Grdina, Kosi
idr.). Rotar ugotavlja, da je Trubarjevo poimenovanje slovenskega
ljudstva in slovenskih dežel pa tudi sosednjih slovanskih ljudstev že
v njegovem času doživelo potrditev pri drugih sočasnih in nekaj po-
znejših piscih. Na tej osnovi je potem v 19. stoletju za slovanske na-
rode nastalo skupno poimenovanje (genus) Slovani (Primic). Trubar-
jevo delo je v dobršni meri generiralo tudi poznejši proces slovenske-
ga jezikovnega, kulturnega in končno narodnega združevanja.
Rotarjeva knjiga Trubar in južni Slovani je bila v svojem času zelo
potrebna in dobrodošla. Izpolnila je nekatere vrzeli v poznavanju
delovanja uraškega zavoda in razčistila ali vsaj odprla marsikatero
vprašanje o jezikovnih, kulturnih in zgodovinskih razmerah med
južnoslovanskimi narodi v osrednjih desetletjih 16. stoletja.
Trubar po Trubarju
Janez Rotar je o Trubarju in slovenski reformaciji še nekajkrat
pisal tudi po svoji knjigi Trubar in južni Slovani. V teh razpravah in
člankih je predvsem poglabljal in razširjal ugotovitve, ki jih je posta-
vil že v svoji monografiji o Trubarju. Med take spise sodijo naslednji:
– Narodnokonstitutivni pojmi začetnih obdobij slovenske narodne integra-
cije. V: Seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Zbornik
predavanj. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik. Od-
delek za slovanske jezike in književnosti, 1992.
– Toponymika und Ethnika in Trubers Vorreden und Widmungen. V: Ein
Leben zwischen Laibach und Tübingen : Primus Truber und seine
Zeit. München: Sagner, 1995.
401
nalizirala, po Trubarjevem odhodu iz Uracha pa je postopoma zamr-
lo tudi knjižno delo.
Recenzenti, npr. Igor Grdina, so posebej poudarili pomen drugega
dela knjige – tistega, ki se ukvarja z zavestjo o slovanskih ljudstvih v
Notranji Avstriji in sosednjih deželah. Rotar je ta del naslovil Trubar-
jeva poimenovanja dežel in ljudstev. Poudaril je, kako pomembna so bila
Trubarjeva poimenovanja dežel, jezikov in govorov na etničnem pro
storu Slovencev in sosednjih dežel. Tudi najnovejše slovensko zgodo-
vinopisje o tem še zmeraj polemično razpravlja (Štih, Grdina, Kosi
idr.). Rotar ugotavlja, da je Trubarjevo poimenovanje slovenskega
ljudstva in slovenskih dežel pa tudi sosednjih slovanskih ljudstev že
v njegovem času doživelo potrditev pri drugih sočasnih in nekaj po-
znejših piscih. Na tej osnovi je potem v 19. stoletju za slovanske na-
rode nastalo skupno poimenovanje (genus) Slovani (Primic). Trubar-
jevo delo je v dobršni meri generiralo tudi poznejši proces slovenske-
ga jezikovnega, kulturnega in končno narodnega združevanja.
Rotarjeva knjiga Trubar in južni Slovani je bila v svojem času zelo
potrebna in dobrodošla. Izpolnila je nekatere vrzeli v poznavanju
delovanja uraškega zavoda in razčistila ali vsaj odprla marsikatero
vprašanje o jezikovnih, kulturnih in zgodovinskih razmerah med
južnoslovanskimi narodi v osrednjih desetletjih 16. stoletja.
Trubar po Trubarju
Janez Rotar je o Trubarju in slovenski reformaciji še nekajkrat
pisal tudi po svoji knjigi Trubar in južni Slovani. V teh razpravah in
člankih je predvsem poglabljal in razširjal ugotovitve, ki jih je posta-
vil že v svoji monografiji o Trubarju. Med take spise sodijo naslednji:
– Narodnokonstitutivni pojmi začetnih obdobij slovenske narodne integra-
cije. V: Seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Zbornik
predavanj. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik. Od-
delek za slovanske jezike in književnosti, 1992.
– Toponymika und Ethnika in Trubers Vorreden und Widmungen. V: Ein
Leben zwischen Laibach und Tübingen : Primus Truber und seine
Zeit. München: Sagner, 1995.
401
