Page 407 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 407
FRANCE KIDRI^
naukov kot podlaga za izpraševanje pridigarjev, ki naj bi bili posveče-
ni in nastavljeni]), razlago o pridigarstvu (66b–68a [358–361]), drugo
skupno molitev za Cerkev (119a [463]), pa tudi prvo od štirih kratkih
pridig o Kristusovi večerji ([v agendi 1575] 428–434 [ZD II 339–343]),
ki so morale leta 1564 izpasti iz tiska skupaj s prvo molitvijo pred
obhajilom (452–457 [ZD II 355–358]); mecklenburški zgled je upo-
števal tudi v pravilih (71b–78a [ZD III 368–381]) za postavitev in
uvedbo [novega pridigarja], pa tudi pri razdelitvi knjige na dele.
Od prevzetih enot iz šestih nazadnje naštetih cerkvenih redov se
izkažejo za bistveno dopolnitev württemberškega cerkvenega reda:
examen ordinandorum (1a–66a [ZD III 232–357]), razlaga o pridi-
garstvu (66b–68a [358–361]), polemika zoper rimsko mašo (81a–86a
[387–397]), potolažitev obupanih bolnikov, predpisi za posebne pri-
mere podelitve Gospodove večerje bolnikom, tolaženje zapornikov in
zločincev [90] in pridige pri mrtvih (147b–171a [522–570]); drugi so
samo dokaz Trubarjeve nagnjenosti k pleonazmu: ponuditi je hotel
obilje, v njem pa bi si lahko vsak poljubno izbral najprimernejše. […]
V nasprotju s slovenskim cerkvenim redom [1564] vsebujeta obe
slovenski agendi samo najnujnejše o obredih: agenda iz 1575 pravila
o krstu, Gospodovi večerji in poroki, agenda iz 1585 pa poleg tega še
določbe za pokop. Medtem ko je Trubar pritegnil predvsem natisnje-
ne in tudi iz tiska umaknjene odlomke svojega dela iz leta 1564, je
agenda iz leta 1585 nov prevod po württemberškem cerkvenem redu
in po Dietrichovi agendski knjižici. Vendar pa je sestavljalec agende
iz leta 1585 uporabil tudi Trubarjev cerkveni red iz leta 1564, [91]
kakor dokazuje že prevzetje nekaterih mest, ki so v Trubarjevi knjigi
dober dodatek v primerjavi z württemberškim cerkvenim redom.
Slovenska cerkovna ordninga je bila seveda kažipot, ki ga ni bilo mo-
goče spregledati.
V agendi iz leta 1585 je tudi »druga kračiši gmajn molitov« [str.
Cne5bd–ajCe6vbt]i,skaiizjivsiricneorsntii. bilo mogoče najti nobene predloge, vendar pa
Kot sestavljavčeva je mogoče prepoznati le dva
[majhna] dodatka […]. Pisec agende iz leta 1585 in sestavljavec cerkve-
nega reda iz leta 1564 in agende iz leta 1575 razkrivata namreč po-
polnoma različni razmerji do predlog: Trubar ni samo vključil nekaj
poglavij, ki jim ni bilo mogoče najti nobene neposredne predloge,
405
naukov kot podlaga za izpraševanje pridigarjev, ki naj bi bili posveče-
ni in nastavljeni]), razlago o pridigarstvu (66b–68a [358–361]), drugo
skupno molitev za Cerkev (119a [463]), pa tudi prvo od štirih kratkih
pridig o Kristusovi večerji ([v agendi 1575] 428–434 [ZD II 339–343]),
ki so morale leta 1564 izpasti iz tiska skupaj s prvo molitvijo pred
obhajilom (452–457 [ZD II 355–358]); mecklenburški zgled je upo-
števal tudi v pravilih (71b–78a [ZD III 368–381]) za postavitev in
uvedbo [novega pridigarja], pa tudi pri razdelitvi knjige na dele.
Od prevzetih enot iz šestih nazadnje naštetih cerkvenih redov se
izkažejo za bistveno dopolnitev württemberškega cerkvenega reda:
examen ordinandorum (1a–66a [ZD III 232–357]), razlaga o pridi-
garstvu (66b–68a [358–361]), polemika zoper rimsko mašo (81a–86a
[387–397]), potolažitev obupanih bolnikov, predpisi za posebne pri-
mere podelitve Gospodove večerje bolnikom, tolaženje zapornikov in
zločincev [90] in pridige pri mrtvih (147b–171a [522–570]); drugi so
samo dokaz Trubarjeve nagnjenosti k pleonazmu: ponuditi je hotel
obilje, v njem pa bi si lahko vsak poljubno izbral najprimernejše. […]
V nasprotju s slovenskim cerkvenim redom [1564] vsebujeta obe
slovenski agendi samo najnujnejše o obredih: agenda iz 1575 pravila
o krstu, Gospodovi večerji in poroki, agenda iz 1585 pa poleg tega še
določbe za pokop. Medtem ko je Trubar pritegnil predvsem natisnje-
ne in tudi iz tiska umaknjene odlomke svojega dela iz leta 1564, je
agenda iz leta 1585 nov prevod po württemberškem cerkvenem redu
in po Dietrichovi agendski knjižici. Vendar pa je sestavljalec agende
iz leta 1585 uporabil tudi Trubarjev cerkveni red iz leta 1564, [91]
kakor dokazuje že prevzetje nekaterih mest, ki so v Trubarjevi knjigi
dober dodatek v primerjavi z württemberškim cerkvenim redom.
Slovenska cerkovna ordninga je bila seveda kažipot, ki ga ni bilo mo-
goče spregledati.
V agendi iz leta 1585 je tudi »druga kračiši gmajn molitov« [str.
Cne5bd–ajCe6vbt]i,skaiizjivsiricneorsntii. bilo mogoče najti nobene predloge, vendar pa
Kot sestavljavčeva je mogoče prepoznati le dva
[majhna] dodatka […]. Pisec agende iz leta 1585 in sestavljavec cerkve-
nega reda iz leta 1564 in agende iz leta 1575 razkrivata namreč po-
polnoma različni razmerji do predlog: Trubar ni samo vključil nekaj
poglavij, ki jim ni bilo mogoče najti nobene neposredne predloge,
405
