Page 406 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 406
PREVODI
(163a–163b [555–556]) so neposredno prevedeni iz württemberškega
cerkvenega reda, določbe o izpraševanju in postavljanju pridigarjev
(71a–78a [368–374]), o večernici in jutranji božji službi (111b–112b
[448–450]), nadalje red o Gospodovi večerji (112b–113b [450–452])
in poroki (130b–134a [488–497]) pa sledijo württemberškemu zgledu
vsaj vsebinsko, če ne dobesedno.
Vendar pa ukvarjanje z različnimi cerkvenimi redi pri takem ek-
lektičnem duhu, kakršen je bil Trubar, ni moglo ostati brez sledov:
iz brandenburško-nürnberškega cerkvenega reda je prevzel »drugo mo-
litov« [kolekta, skupna molitev; Trubar: »collecta«, »gmain molytov«,
»prošna«] za deželno gospoščino (120a–120b [465–466]), drugo
molitev ob binkoštih (123b [472]) in eno izmed molitev po litanijah
(127b [482]); volilnobrandenburški cerkveni red iz leta 1540 je prispeval
zgled za »drugo molytov« po poroki (134a [495]), toda tu je Trubar
marsikaj spremenil: Rahelo [je naredil] za zastopnico modrosti, Re-
beko zvestobe in Saro pokornosti, medtem ko je v predlogi prva zgled
[89] zakonske ljubezni, druga modrosti in tretja zvestobe; iz Dietri
chovega malega obrednika je prevedel Trubar polemiko zoper rimsko
mašo (81a–86a [387–397]), drugo skupno molitev ob veliki noči (123a
[471]), »drugi navuk, koku se imaio bolniki podvučiti inu troštati«
in tretji nauk o tem (138a–147b [503–522]), pridigo za potolažitev
obupanih bolnikov (147b–153a [522–535]), predpise za ravnanje pri
posebnih primerih podelitve Gospodove večerje (153a–155a [535–
539]), zgled tolaženja zapornikov in zločincev (155a–162b [541–554);
iz cerkvenega reda za Schwäbisch Hall izvirajo ena od kolekt za deželno
gospoščino (120a [465]), molitve za čas kuge, ob draginji in zoper
Turke (127b–128b [482–484]), druga pridiga o zakonski zvezi (134b–
136b [496–500]) in tri pridige pri mrtvih (164a–171a [557–570]), pa
tudi druga in tretja »pridiga oli predguvor« [Vermahnung, »opomi-
nane«; kratka pridiga pred podelitvijo Kristusove večerje], ki sta
lahko bili natisnjeni šele [v agendi] leta 1575 (434–447 [ZD II 343–
352]); na latinsko liturgijo frankfurtske reformirane cerkvene občine
spominja »četerta kratka pridiga oli predguvor« pred Gospodovo
večerjo v obredniku iz leta 1575 (447–452 [ZD II 352–355]); iz meck
lenburškega cerkvenega reda si je Trubar neposredno izposodil examen
ordinandorum (1a–66a [ZD III 232–357, Od tiga navuka; tj. zbirka
404
(163a–163b [555–556]) so neposredno prevedeni iz württemberškega
cerkvenega reda, določbe o izpraševanju in postavljanju pridigarjev
(71a–78a [368–374]), o večernici in jutranji božji službi (111b–112b
[448–450]), nadalje red o Gospodovi večerji (112b–113b [450–452])
in poroki (130b–134a [488–497]) pa sledijo württemberškemu zgledu
vsaj vsebinsko, če ne dobesedno.
Vendar pa ukvarjanje z različnimi cerkvenimi redi pri takem ek-
lektičnem duhu, kakršen je bil Trubar, ni moglo ostati brez sledov:
iz brandenburško-nürnberškega cerkvenega reda je prevzel »drugo mo-
litov« [kolekta, skupna molitev; Trubar: »collecta«, »gmain molytov«,
»prošna«] za deželno gospoščino (120a–120b [465–466]), drugo
molitev ob binkoštih (123b [472]) in eno izmed molitev po litanijah
(127b [482]); volilnobrandenburški cerkveni red iz leta 1540 je prispeval
zgled za »drugo molytov« po poroki (134a [495]), toda tu je Trubar
marsikaj spremenil: Rahelo [je naredil] za zastopnico modrosti, Re-
beko zvestobe in Saro pokornosti, medtem ko je v predlogi prva zgled
[89] zakonske ljubezni, druga modrosti in tretja zvestobe; iz Dietri
chovega malega obrednika je prevedel Trubar polemiko zoper rimsko
mašo (81a–86a [387–397]), drugo skupno molitev ob veliki noči (123a
[471]), »drugi navuk, koku se imaio bolniki podvučiti inu troštati«
in tretji nauk o tem (138a–147b [503–522]), pridigo za potolažitev
obupanih bolnikov (147b–153a [522–535]), predpise za ravnanje pri
posebnih primerih podelitve Gospodove večerje (153a–155a [535–
539]), zgled tolaženja zapornikov in zločincev (155a–162b [541–554);
iz cerkvenega reda za Schwäbisch Hall izvirajo ena od kolekt za deželno
gospoščino (120a [465]), molitve za čas kuge, ob draginji in zoper
Turke (127b–128b [482–484]), druga pridiga o zakonski zvezi (134b–
136b [496–500]) in tri pridige pri mrtvih (164a–171a [557–570]), pa
tudi druga in tretja »pridiga oli predguvor« [Vermahnung, »opomi-
nane«; kratka pridiga pred podelitvijo Kristusove večerje], ki sta
lahko bili natisnjeni šele [v agendi] leta 1575 (434–447 [ZD II 343–
352]); na latinsko liturgijo frankfurtske reformirane cerkvene občine
spominja »četerta kratka pridiga oli predguvor« pred Gospodovo
večerjo v obredniku iz leta 1575 (447–452 [ZD II 352–355]); iz meck
lenburškega cerkvenega reda si je Trubar neposredno izposodil examen
ordinandorum (1a–66a [ZD III 232–357, Od tiga navuka; tj. zbirka
404
