Page 158 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 158
ŠTUDIJSKI VEČERI
Junija 1562 se je Trubar v Ljubljano vrnil v vlogi superintendenta
kranjske deželne Cerkve augsburške veroizpovedi s sedežem pri špital-
ski cerkvi sv. Elizabete blizu stolnice. 25 Tudi zato, ker je bila ta cerkev
majhna, je poskušal Trubar že leto prej »pravo krščansko vero« širiti še iz
kakšne druge cerkve v mestu. 17. julija 1561 je v pismu Ivanu Ungnadu
brez zadržkov razkril:
»Naslednjo nedeljo [10. julija], ko pride ljudstvo v špitalsko cerkev,
nameravamo oditi z njim v [frančiškanski] klošter in brez pozdrava
menihov tam opraviti svojo pridigo, naslednjo nedeljo pa imeti večerjo
[obhajilo].«26
Trubarjevo brezkompromisno in, kot je videti, zelo uspešno pridobi-
vanje Ljubljančanov za luteranski nauk je naletelo med katoliško duhov-
ščino na velik odpor. Trubar poroča o duhovnikih, ki da na prižnicah
in pri vinu »vpijejo, da hočejo odpadnik Trubar in njegovi pomočniki
z lutrovskimi pridigami in knjigami uvesti in osnovati v slovenskih in
hrvaških deželah drugo, novo, krivo, zapeljivo vero in nove službe božje«.
Nekateri katoliški duhovniki da so »celo tako nesramni, da javno trdijo
in raznašajo: edinole novi evangeljski nauk in vera sta kriva, da je sedanji
svet tako hudoben, da draginja v vseh stvareh tako raste in da dobivajo
povsod premoč Turki in vse nadloge«.27 Za Trubarja in njegove duhov-
nike, predikante, je bila kot »cerkev Ljubljančanov« posebej zanimiva
cerkev sv. Petra, ki je v resnici stala zunaj mestnega obzidja, a je bila
sedež starodavne pražupnije ter stoletja dolgo edina župnijska cerkev
ljubljanskih meščanov in drugih prebivalcev mesta. Če je verjeti Juriju
Bravšiču28 – papeškemu pridigarju in Trubarjevemu nasprotniku – je
(ur.), Vera in hotenja. Študije o Primožu Trubarju in njegovem času. Ljubljana, 2009,
226.
25 Prim. Vida Stare, Pokopališče pri sv. Elizabeti v Špitalski ulici v Ljubljani, Kronika
39, 1991, št. 3, 18 (z nekaj faktografskimi napakami).
26 Obj. Jože Rajhman, Pisma Primoža Trubarja. Ljubljana, 1986, 90 (slov. prevod).
Frančiškanski samostan s cerkvijo je stal na današnjem Vodnikovem trgu.
27 V posvetilu h knjigi Articuli oli deili te prave, stare vere kersčanske (1562). Prim.
M. Rupel (ur.), Slovenski protestantski pisci. Ljubljana, 19662, 139.
28 Bravšič, tudi Braošić (Braosich). Več o njem v delu Lilijane Žnidaršič Golec, Ljub
ljanska stolna duhovščina in protestantska reformacija do škofa Konrada Glušiča
(1571–1578), Zgodovinski časopis 52, 1998, št. 2, 171.
156
Junija 1562 se je Trubar v Ljubljano vrnil v vlogi superintendenta
kranjske deželne Cerkve augsburške veroizpovedi s sedežem pri špital-
ski cerkvi sv. Elizabete blizu stolnice. 25 Tudi zato, ker je bila ta cerkev
majhna, je poskušal Trubar že leto prej »pravo krščansko vero« širiti še iz
kakšne druge cerkve v mestu. 17. julija 1561 je v pismu Ivanu Ungnadu
brez zadržkov razkril:
»Naslednjo nedeljo [10. julija], ko pride ljudstvo v špitalsko cerkev,
nameravamo oditi z njim v [frančiškanski] klošter in brez pozdrava
menihov tam opraviti svojo pridigo, naslednjo nedeljo pa imeti večerjo
[obhajilo].«26
Trubarjevo brezkompromisno in, kot je videti, zelo uspešno pridobi-
vanje Ljubljančanov za luteranski nauk je naletelo med katoliško duhov-
ščino na velik odpor. Trubar poroča o duhovnikih, ki da na prižnicah
in pri vinu »vpijejo, da hočejo odpadnik Trubar in njegovi pomočniki
z lutrovskimi pridigami in knjigami uvesti in osnovati v slovenskih in
hrvaških deželah drugo, novo, krivo, zapeljivo vero in nove službe božje«.
Nekateri katoliški duhovniki da so »celo tako nesramni, da javno trdijo
in raznašajo: edinole novi evangeljski nauk in vera sta kriva, da je sedanji
svet tako hudoben, da draginja v vseh stvareh tako raste in da dobivajo
povsod premoč Turki in vse nadloge«.27 Za Trubarja in njegove duhov-
nike, predikante, je bila kot »cerkev Ljubljančanov« posebej zanimiva
cerkev sv. Petra, ki je v resnici stala zunaj mestnega obzidja, a je bila
sedež starodavne pražupnije ter stoletja dolgo edina župnijska cerkev
ljubljanskih meščanov in drugih prebivalcev mesta. Če je verjeti Juriju
Bravšiču28 – papeškemu pridigarju in Trubarjevemu nasprotniku – je
(ur.), Vera in hotenja. Študije o Primožu Trubarju in njegovem času. Ljubljana, 2009,
226.
25 Prim. Vida Stare, Pokopališče pri sv. Elizabeti v Špitalski ulici v Ljubljani, Kronika
39, 1991, št. 3, 18 (z nekaj faktografskimi napakami).
26 Obj. Jože Rajhman, Pisma Primoža Trubarja. Ljubljana, 1986, 90 (slov. prevod).
Frančiškanski samostan s cerkvijo je stal na današnjem Vodnikovem trgu.
27 V posvetilu h knjigi Articuli oli deili te prave, stare vere kersčanske (1562). Prim.
M. Rupel (ur.), Slovenski protestantski pisci. Ljubljana, 19662, 139.
28 Bravšič, tudi Braošić (Braosich). Več o njem v delu Lilijane Žnidaršič Golec, Ljub
ljanska stolna duhovščina in protestantska reformacija do škofa Konrada Glušiča
(1571–1578), Zgodovinski časopis 52, 1998, št. 2, 171.
156
