Page 159 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 159
LILIJANA ŽNIDARŠIČ GOLEC
Trubar 5. junija 1564 nasilno vdrl v šentpetrsko cerkev, iz nje napodil
katoliško duhovščino, nato pa »stopil na prižnico in sramotil svete Božje
reči z brezmejnim bogokletjem«.29 Ljubljanski škof Peter Seebach, ki so ga
najvišje svetne in cerkvene oblasti leto zatem sumile celo simpatiziranja
z luteranstvom,30 je že poleti 1562 Trubarja in več drugih predikantov
očrnil pri deželnem knezu in cesarju Ferdinandu.31 Po njegovo je šlo za
prepirljivce, ki bi lahko sprožili upor in prelivanje krvi. Luterani v Ljub
ljani naj bi obenem grozili, da bodo pobili vse menihe in duhovnike, če
bo katoliška stran dosegla Trubarjev izgon.32 Škof Seebach je Ferdinandu
še potožil, da je Trubar v mesto »na nemajhne stroške deželnih stanov
pripeljal tiskarja, ki je med drugim tiskal v slovenščino prevedene sramo-
tilne pesmi proti duhovščini ter proti rimskokatoliški Cerkvi in veri«.33
O tem, da so verske napetosti zajele vse sloje mestnega prebivalstva, ne
le na primer meščanov ali plemiških prebivalcev Ljubljane, govori od-
lomek iz Trubarjevega Katekizma z dvema razlagama. V tem leta 1575
objavljenem delu se Trubar spominja, kako je nekega dne leta 1562, ko
je bil z družino v kuhinji – stanoval je v Poschevi hiši na današnjem
Ribjem trgu34 – prestregel pogovor dveh dekel v sosednji hiši. Dekli naj
bi med drugim slišal reči: »Ta kurbin Primož ž nega tovariši pridiguje,
de divica je ena kurba bila.«35
Prvo resnejše soočenje stališč med duhovniki obeh veroizpovedi se
je zgodilo po dveh letih Trubarjeve superintendentske službe. Pobudo
za polemično razpravo so s pismom z dne 1. julija 1564, poslanim »v
roke Juriju N., menihu in pridigarju v ljubljanski stolnici«, dali Trubar,
Sebastjan Krelj in Janž (Hans) Tulščak. V latinščini napisanem pismu
29 Obj. Johann Loserth, Truberiana, v: Jahrbuch der Gesellschaft für die Geschichte des
Protestantismus in Österreich XXIV, 1903, 3–10.
30 Rajhman, Pisma, kot v op. 26, 154 (slov. prevod).
31 Prim. Rupel, Primož Trubar, kot v op. 24, 149.
32 Jonatan Vinkler, Cerkovna ordninga Primoža Trubarja kot politično dejanje, Stati
inu obstati 19-20, 2014, 30.
33 Prim. Žnidaršič Golec, Duhovniki, kot v op. 2, 190.
34 Danes Trubarjeva hiša literature (vhod s Stritarjeve ulice, št. 7).
35 Catechismus z dveima izlagama (1575), v: Zbrana dela Primoža Trubarja II (uredila
F. Krajnc - Vrečko). Ljubljana, 2003, 172. Prim. Slovenski protestantski pisci, kot v op.
27, 225.
157
Trubar 5. junija 1564 nasilno vdrl v šentpetrsko cerkev, iz nje napodil
katoliško duhovščino, nato pa »stopil na prižnico in sramotil svete Božje
reči z brezmejnim bogokletjem«.29 Ljubljanski škof Peter Seebach, ki so ga
najvišje svetne in cerkvene oblasti leto zatem sumile celo simpatiziranja
z luteranstvom,30 je že poleti 1562 Trubarja in več drugih predikantov
očrnil pri deželnem knezu in cesarju Ferdinandu.31 Po njegovo je šlo za
prepirljivce, ki bi lahko sprožili upor in prelivanje krvi. Luterani v Ljub
ljani naj bi obenem grozili, da bodo pobili vse menihe in duhovnike, če
bo katoliška stran dosegla Trubarjev izgon.32 Škof Seebach je Ferdinandu
še potožil, da je Trubar v mesto »na nemajhne stroške deželnih stanov
pripeljal tiskarja, ki je med drugim tiskal v slovenščino prevedene sramo-
tilne pesmi proti duhovščini ter proti rimskokatoliški Cerkvi in veri«.33
O tem, da so verske napetosti zajele vse sloje mestnega prebivalstva, ne
le na primer meščanov ali plemiških prebivalcev Ljubljane, govori od-
lomek iz Trubarjevega Katekizma z dvema razlagama. V tem leta 1575
objavljenem delu se Trubar spominja, kako je nekega dne leta 1562, ko
je bil z družino v kuhinji – stanoval je v Poschevi hiši na današnjem
Ribjem trgu34 – prestregel pogovor dveh dekel v sosednji hiši. Dekli naj
bi med drugim slišal reči: »Ta kurbin Primož ž nega tovariši pridiguje,
de divica je ena kurba bila.«35
Prvo resnejše soočenje stališč med duhovniki obeh veroizpovedi se
je zgodilo po dveh letih Trubarjeve superintendentske službe. Pobudo
za polemično razpravo so s pismom z dne 1. julija 1564, poslanim »v
roke Juriju N., menihu in pridigarju v ljubljanski stolnici«, dali Trubar,
Sebastjan Krelj in Janž (Hans) Tulščak. V latinščini napisanem pismu
29 Obj. Johann Loserth, Truberiana, v: Jahrbuch der Gesellschaft für die Geschichte des
Protestantismus in Österreich XXIV, 1903, 3–10.
30 Rajhman, Pisma, kot v op. 26, 154 (slov. prevod).
31 Prim. Rupel, Primož Trubar, kot v op. 24, 149.
32 Jonatan Vinkler, Cerkovna ordninga Primoža Trubarja kot politično dejanje, Stati
inu obstati 19-20, 2014, 30.
33 Prim. Žnidaršič Golec, Duhovniki, kot v op. 2, 190.
34 Danes Trubarjeva hiša literature (vhod s Stritarjeve ulice, št. 7).
35 Catechismus z dveima izlagama (1575), v: Zbrana dela Primoža Trubarja II (uredila
F. Krajnc - Vrečko). Ljubljana, 2003, 172. Prim. Slovenski protestantski pisci, kot v op.
27, 225.
157
