Page 250 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 250
ŠTUDIJSKI VEČERI
mo, da se je po Petrovem govoru spreobrnilo in apostolom pridružilo
»približno tri tisoč ljudi« (Apd 2, 41), takšnih, ki so še pred dnevi Pilatu
klicali: »Križaj ga!« Duh je namreč tisti, ki prepričuje srca glede »krvi
kropljenja, ki govori bolje kakor Abelova«. Toda, ali je moč Duha lahko
tudi posvetna oblast?
Težko. Jezus učencem ni dal mandata za prevzem ali kooptiranje svet-
ne oblasti. V 1 Kor 2 Pavel argumentira, da se krščanstva ne da vzpostav-
ljati niti s človeško modrostjo – koliko manj potemtakem s človeško silo!
To seveda velja tudi za omenjeni primer nasprotovanja evangeliju (Apd
13,8−11). Ta je še posebej pomemben, ker gre za primer, ko je utišan
nekdo, ki preprečuje oziroma moti druge pri poslušanju evangelija. To
pa je ravno tisto, za kar smo videli, da poskuša Luther v svojih poznej-
ših letih uporabiti gosposko: za kaznovanje takšnih, ki druge motijo in
begajo. Toda Pavel Elímu pravi: »Glej, udarila te bo Gospodova roka.«
(Apd 13,11, moj poudarek)
V vprašanju vzpostavitve Božjega kraljevanja vsa Nova zaveza kaže
izredno koherentnost. Princip bi se dalo povzeti z beseda in Duh. Pred-
viden je bil že v Stari zavezi: »Ne silo in ne z močjo, ampak z mojim
Duhom« [se bo gradil moj tempelj] »govori Gospod nad vojskami«
(Zah 4,6). Kolikor je v novozaveznem razumevanju Jezus tempelj, v
katerega se kot živi kamni vgrajujejo tisti, ki verujejo, je navezava pre-
cej nedvoumna. In če za konec pogledamo še v Razodetje, vidimo, da
tudi največje grozote ne zaležejo, da bi Bog prek njih ljudi pritegnil k
svojemu Sinu:
»In ljudi je žgala silna vročina in preklinjali so ime Boga, ki ima
oblast nad temi nadlogami. Niso se spreobrnili, da bi mu izkazali čast.«
(Raz 16,9) »Ljudje so si od bolečine grizli jezike in zaradi muk in tvorov
preklinjali Boga nebes in se niso odvrnili od svojega početja.« (Raz 16,10
isl.) »Z neba je padala na ljudi debela toča, težka talent. Zaradi nadloge
toče so ljudje preklinjali Boga, kajti ta nadloga je bila izredno huda.«
(Raz 16,21)
Pač pa so v 12. poglavju omenjeni tisti, ki so premagali »velikega
zmaja«, »staro kačo«, »ki se imenuje hudič in satan«. Premagali pa so ga
»zaradi krvi Jagnjeta in zaradi besede svojega pričevanja, saj niso ljubili
svojega življenja vse do smrti.« (Raz 12,11, moj poudarek)
248
mo, da se je po Petrovem govoru spreobrnilo in apostolom pridružilo
»približno tri tisoč ljudi« (Apd 2, 41), takšnih, ki so še pred dnevi Pilatu
klicali: »Križaj ga!« Duh je namreč tisti, ki prepričuje srca glede »krvi
kropljenja, ki govori bolje kakor Abelova«. Toda, ali je moč Duha lahko
tudi posvetna oblast?
Težko. Jezus učencem ni dal mandata za prevzem ali kooptiranje svet-
ne oblasti. V 1 Kor 2 Pavel argumentira, da se krščanstva ne da vzpostav-
ljati niti s človeško modrostjo – koliko manj potemtakem s človeško silo!
To seveda velja tudi za omenjeni primer nasprotovanja evangeliju (Apd
13,8−11). Ta je še posebej pomemben, ker gre za primer, ko je utišan
nekdo, ki preprečuje oziroma moti druge pri poslušanju evangelija. To
pa je ravno tisto, za kar smo videli, da poskuša Luther v svojih poznej-
ših letih uporabiti gosposko: za kaznovanje takšnih, ki druge motijo in
begajo. Toda Pavel Elímu pravi: »Glej, udarila te bo Gospodova roka.«
(Apd 13,11, moj poudarek)
V vprašanju vzpostavitve Božjega kraljevanja vsa Nova zaveza kaže
izredno koherentnost. Princip bi se dalo povzeti z beseda in Duh. Pred-
viden je bil že v Stari zavezi: »Ne silo in ne z močjo, ampak z mojim
Duhom« [se bo gradil moj tempelj] »govori Gospod nad vojskami«
(Zah 4,6). Kolikor je v novozaveznem razumevanju Jezus tempelj, v
katerega se kot živi kamni vgrajujejo tisti, ki verujejo, je navezava pre-
cej nedvoumna. In če za konec pogledamo še v Razodetje, vidimo, da
tudi največje grozote ne zaležejo, da bi Bog prek njih ljudi pritegnil k
svojemu Sinu:
»In ljudi je žgala silna vročina in preklinjali so ime Boga, ki ima
oblast nad temi nadlogami. Niso se spreobrnili, da bi mu izkazali čast.«
(Raz 16,9) »Ljudje so si od bolečine grizli jezike in zaradi muk in tvorov
preklinjali Boga nebes in se niso odvrnili od svojega početja.« (Raz 16,10
isl.) »Z neba je padala na ljudi debela toča, težka talent. Zaradi nadloge
toče so ljudje preklinjali Boga, kajti ta nadloga je bila izredno huda.«
(Raz 16,21)
Pač pa so v 12. poglavju omenjeni tisti, ki so premagali »velikega
zmaja«, »staro kačo«, »ki se imenuje hudič in satan«. Premagali pa so ga
»zaradi krvi Jagnjeta in zaradi besede svojega pričevanja, saj niso ljubili
svojega življenja vse do smrti.« (Raz 12,11, moj poudarek)
248
