Page 256 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 256
ŠTUDIJSKI VEČERI
vedah, pravu, etiki, umetnosti), naj bi po Webrovih analizah prav tako
izhajale iz »odčaranja sveta« kot posledice radikalnega monoteizma v
protestantskem krščanstvu in njegovega nasprotovanja svetemu v svetu
(kultu svetnikov, Marije, zakramentov kot ex opera operato, čudežev itn.)
že pred razsvetljenstvom (Kerševan, 1990/2011: 283–295; Graf, 2007:
99–110; Kerševan, 2012: 174–189).
Sekularnost oblasti, ločitev države in Cerkve, politična demokracija: vse
te lastnosti zahodnih modernih družb – v različnih stopnjah in različicah
njihovega uresničevanja – so našle svoje začetne spodbude ali poznejše
opore v različnih strujah in usmeritvah protestantskega krščanstva; ne
vedno v medsebojnem soglasju, toda v dolgoročnem skupnem učinku
v dovolj jasno razvidni smeri. O tem govori Luthrovo razlikovanje na-
log posvetne oblasti in Cerkve, njegov nauk o dveh kraljestvih in dveh
regimentih; tu so Troeltscheve ugotovitve o prispevku preganjanih prote-
stantskih sekt k vzpostavitvi načela verske nevtralnosti države in verske
svobode v ZDA (1911/1997: 91–96). Za prispevek k politični demokraciji
naj ponovno spomnim na Engelsovo oceno:
»Calvinova cerkvena ustava je bila vseskozi demokratična in republi-
kanska: če pa je republikanizirano celo Božje kraljestvo, ali so države tega
sveta še mogle ostati podložne kraljem, škofom in fevdalni gospodi?«
(Marx, Engels, 1980: 260.)
Uveljavljanje zožene, jedrne družine: spet naj bi bila vodilna prote-
stantska okolja Anglije, Nemčije, ZDA. Seveda so se upoštevali splošnejša
načela meščanskega življenja in konkretni procesi, povezani na primer
z emigrantskim/imigrantskim nastajanjem ameriške družbe, toda svoje
je prispevalo tudi prevladujoče protestantsko krščanstvo z odpravo ce-
libata in meništva kot najvišje oblike krščanskega življenja in uveljavit
vijo zakonske zveze ter družine kot edino pravega. Z deklerikalizacijo
versko-cerkvenega življenja je družina postala tudi privilegiran prostor
in nosilec verske vzgoje ter verskega življenja v splošnem (»hišna/domača
cerkev«, ki so ji služile na primer Luthrova in druge »hišne postile«).
Naraščajoča enakopravnost spolov kot lastnost modernih zahodnih
družb ima seveda različne vire, spodbude in nosilce, toda njeno najhi-
trejše uveljavljanje v protestantskih okoljih je našlo oporo tudi v načelu
splošnega duhovništva vseh vernikov namesto zgolj moške duhovniške
254
vedah, pravu, etiki, umetnosti), naj bi po Webrovih analizah prav tako
izhajale iz »odčaranja sveta« kot posledice radikalnega monoteizma v
protestantskem krščanstvu in njegovega nasprotovanja svetemu v svetu
(kultu svetnikov, Marije, zakramentov kot ex opera operato, čudežev itn.)
že pred razsvetljenstvom (Kerševan, 1990/2011: 283–295; Graf, 2007:
99–110; Kerševan, 2012: 174–189).
Sekularnost oblasti, ločitev države in Cerkve, politična demokracija: vse
te lastnosti zahodnih modernih družb – v različnih stopnjah in različicah
njihovega uresničevanja – so našle svoje začetne spodbude ali poznejše
opore v različnih strujah in usmeritvah protestantskega krščanstva; ne
vedno v medsebojnem soglasju, toda v dolgoročnem skupnem učinku
v dovolj jasno razvidni smeri. O tem govori Luthrovo razlikovanje na-
log posvetne oblasti in Cerkve, njegov nauk o dveh kraljestvih in dveh
regimentih; tu so Troeltscheve ugotovitve o prispevku preganjanih prote-
stantskih sekt k vzpostavitvi načela verske nevtralnosti države in verske
svobode v ZDA (1911/1997: 91–96). Za prispevek k politični demokraciji
naj ponovno spomnim na Engelsovo oceno:
»Calvinova cerkvena ustava je bila vseskozi demokratična in republi-
kanska: če pa je republikanizirano celo Božje kraljestvo, ali so države tega
sveta še mogle ostati podložne kraljem, škofom in fevdalni gospodi?«
(Marx, Engels, 1980: 260.)
Uveljavljanje zožene, jedrne družine: spet naj bi bila vodilna prote-
stantska okolja Anglije, Nemčije, ZDA. Seveda so se upoštevali splošnejša
načela meščanskega življenja in konkretni procesi, povezani na primer
z emigrantskim/imigrantskim nastajanjem ameriške družbe, toda svoje
je prispevalo tudi prevladujoče protestantsko krščanstvo z odpravo ce-
libata in meništva kot najvišje oblike krščanskega življenja in uveljavit
vijo zakonske zveze ter družine kot edino pravega. Z deklerikalizacijo
versko-cerkvenega življenja je družina postala tudi privilegiran prostor
in nosilec verske vzgoje ter verskega življenja v splošnem (»hišna/domača
cerkev«, ki so ji služile na primer Luthrova in druge »hišne postile«).
Naraščajoča enakopravnost spolov kot lastnost modernih zahodnih
družb ima seveda različne vire, spodbude in nosilce, toda njeno najhi-
trejše uveljavljanje v protestantskih okoljih je našlo oporo tudi v načelu
splošnega duhovništva vseh vernikov namesto zgolj moške duhovniške
254
