Page 260 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 260
ŠTUDIJSKI VEČERI
II. Kriza in kritika moderne družbe ter protestantizma
Danes govorimo o zreli moderni ali postmoderni družbi; vsaj v
zadnjih desetletjih se znova govori o krizi moderne (in kapitalistične)
družbe, govori se o njenem neizogibnem ali zaželenem koncu, razpra-
vlja se o alternativah modernemu kapitalističnemu razvoju (potem ko
so se dosedanje alternative in drugačne poti izkazale za slepe ulice,
zašle v močvirja ali prepade). Znova ali na novo mnogi boleče doživ-
ljajo naraščajoče neenakosti med ljudmi in njihovo izkoriščanje (kot
»strukturni greh«) v teh družbah, že obstoječe in grozeče ekološke
katastrofe, nezaustavljivost velikih in malih vojn, brezperspektivnost
in brezsmiselnost življenja in delovanja ljudi v moderni družbi ter
kulturi itn. Ne glede na večjo ali manjšo dokončnost ali prehodnost
takega slikanja sodobnosti in prihodnosti moderne družbe ter kapi-
talizma, saj je dejstvo, da so nekatere od prej nakazanih značilnosti in
vrednot modernosti danes kritično obravnavane ali celo zavračane,
druge pa so postale že samou mevne in niso več doživljane kot vredno-
te, h katerim je treba stremeti in jih varovati. Z dvomom obravnavane
vrednote naj bi bile krivec ali izraz nezdravega stanja in/ali grozeče
perspektive oziroma brezperspektivnosti. V tem smislu se obravna-
vajo in obsojajo (»egoistični«) moderni individualizem, (»nebrzda-
na in neurejena«) delovna, podjetniška in potrošniška usmerjenost,
(»hladni«) racionalizem, sekularizacija (zaradi katere da ni »nič več
svetega«). Nacionalizem je pri nekaterih doživljan in razumljen kot vir
zla ter spopadov, pri drugih kot izhod iz egoističnega individualizma.
Druge vrednote so največkrat (a ne povsod) doživljane in sprejema
ne kot samoumevne – politična demokracija, enakopravnost spolov,
svoboda izražanja vsaj v zasebni sferi – a včasih tudi kot vir novih
nevarnosti, če/ker se jih radikalizira oziroma poizkuša brezobzirno
dosledno uresničevati.
Ob tako zarisani sliki in perspektivi moderne kapitalistične družbe ter
njenih konstitutivnih značilnosti je prizadeta tudi podoba in perspektiva
protestantskega krščanstva, ki naj bi zraslo z moderno družbo in njenimi
lastnostmi. Toliko bolj, kolikor je negativna podoba stanja in perspektiv
moderne družbe razširjena in kolikor bolj je protestantsko krščanstvo
258
II. Kriza in kritika moderne družbe ter protestantizma
Danes govorimo o zreli moderni ali postmoderni družbi; vsaj v
zadnjih desetletjih se znova govori o krizi moderne (in kapitalistične)
družbe, govori se o njenem neizogibnem ali zaželenem koncu, razpra-
vlja se o alternativah modernemu kapitalističnemu razvoju (potem ko
so se dosedanje alternative in drugačne poti izkazale za slepe ulice,
zašle v močvirja ali prepade). Znova ali na novo mnogi boleče doživ-
ljajo naraščajoče neenakosti med ljudmi in njihovo izkoriščanje (kot
»strukturni greh«) v teh družbah, že obstoječe in grozeče ekološke
katastrofe, nezaustavljivost velikih in malih vojn, brezperspektivnost
in brezsmiselnost življenja in delovanja ljudi v moderni družbi ter
kulturi itn. Ne glede na večjo ali manjšo dokončnost ali prehodnost
takega slikanja sodobnosti in prihodnosti moderne družbe ter kapi-
talizma, saj je dejstvo, da so nekatere od prej nakazanih značilnosti in
vrednot modernosti danes kritično obravnavane ali celo zavračane,
druge pa so postale že samou mevne in niso več doživljane kot vredno-
te, h katerim je treba stremeti in jih varovati. Z dvomom obravnavane
vrednote naj bi bile krivec ali izraz nezdravega stanja in/ali grozeče
perspektive oziroma brezperspektivnosti. V tem smislu se obravna-
vajo in obsojajo (»egoistični«) moderni individualizem, (»nebrzda-
na in neurejena«) delovna, podjetniška in potrošniška usmerjenost,
(»hladni«) racionalizem, sekularizacija (zaradi katere da ni »nič več
svetega«). Nacionalizem je pri nekaterih doživljan in razumljen kot vir
zla ter spopadov, pri drugih kot izhod iz egoističnega individualizma.
Druge vrednote so največkrat (a ne povsod) doživljane in sprejema
ne kot samoumevne – politična demokracija, enakopravnost spolov,
svoboda izražanja vsaj v zasebni sferi – a včasih tudi kot vir novih
nevarnosti, če/ker se jih radikalizira oziroma poizkuša brezobzirno
dosledno uresničevati.
Ob tako zarisani sliki in perspektivi moderne kapitalistične družbe ter
njenih konstitutivnih značilnosti je prizadeta tudi podoba in perspektiva
protestantskega krščanstva, ki naj bi zraslo z moderno družbo in njenimi
lastnostmi. Toliko bolj, kolikor je negativna podoba stanja in perspektiv
moderne družbe razširjena in kolikor bolj je protestantsko krščanstvo
258
