Page 259 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 259
MARKO KERŠEVAN
utrjeval, obarval« (Troeltsch, 1911: 127). Nič manj, pa tudi nič več! Ni
odveč tudi spomniti na durkheimovsko načelo/spoznanje, da razlogi
(in razlage) nastanka nekega pojava niso isto kot razlogi (in razlage)
njegovega nadaljnjega obstoja in razvoja.
2. Treba je zavrniti predstavo, razširjeno v katoliškem svetu, da je
protestantizem oziroma protestantsko krščanstvo zgolj moderen pojav
določenih nacionalno-geografskih okolij (germanskih), ki stoji in pade z
moderno družbo, medtem ko je katoliško krščanstvo narodno in geograf-
sko univerzalno ter trajno oziroma nadčasovno. Protestantsko krščanstvo
je evangeljsko krščanstvo in zato ravno tako univerzalno/katoliško in
»za vse čase« kot rimskokatoliško, ki s svoje strani ravno tako hoče biti
evangeljsko in ortodoksno/pravoslavno kot krščanske Cerkve, ki imajo
te oznake v svojem poimenovanju. Vse usmeritve in konfesije v krščan-
stvu so se oblikovale in preoblikovale v določenih političnih, socialnih
in kulturnih okoljih ter obdobjih, toda vse (velike) so preživele obdobja
in okolja svojega nastanka in so danes v vseh okoljih – čeprav vse nosijo
s seboj pečat okolja in obdobja, v katerem so se odločilno oblikovale,
zaradi česar tudi niso vedno in povsod enako »konkurenčne«. Njihova
različnost jih dela danes kot vedno različno sprejemljive za različne posa-
meznike. (V tej smeri razmišlja tudi Troeltsch v svojem monumentalnem
delu o družbenih vidikih krščanskih Cerkva, 1912/1994: 965–986; glej
tudi slov. prevod v delu iz leta 2011: 321–339.)
3. Katera značilnost protestantskega (ali kakšnega drugega) krščan-
stva je pomembneje učinkovala in kako (in ali sploh), je bilo vedno
odvisno od družbenega in kulturnega konteksta, v katerem je delovalo.
Iz součinkovanja verskih in drugih dejavnikov so nastajali v različnih
okoljih in obdobjih različni rezultati. Iz takih rezultatov/rezultant je zelo
težko na hitro sklepati na delež vpliva posameznih dejavnikov: nujne
so zahtevne analize. Prav tako iz posameznih učinkov v konkretnih
kontekstih ni mogoče posplošujoče sklepati na značilnosti (in učinke)
protestantskega krščanstva.
Tako bi lahko povzeli tudi stališče/napotilo avtorjev, kot so Emidio
Campi, Christoph Chalamet, Friedrich W. Graf v (naj)novejših pregledih
in diskusijah (Campi, 2013, Chalamet, 2014, Graf, 2007).
257
utrjeval, obarval« (Troeltsch, 1911: 127). Nič manj, pa tudi nič več! Ni
odveč tudi spomniti na durkheimovsko načelo/spoznanje, da razlogi
(in razlage) nastanka nekega pojava niso isto kot razlogi (in razlage)
njegovega nadaljnjega obstoja in razvoja.
2. Treba je zavrniti predstavo, razširjeno v katoliškem svetu, da je
protestantizem oziroma protestantsko krščanstvo zgolj moderen pojav
določenih nacionalno-geografskih okolij (germanskih), ki stoji in pade z
moderno družbo, medtem ko je katoliško krščanstvo narodno in geograf-
sko univerzalno ter trajno oziroma nadčasovno. Protestantsko krščanstvo
je evangeljsko krščanstvo in zato ravno tako univerzalno/katoliško in
»za vse čase« kot rimskokatoliško, ki s svoje strani ravno tako hoče biti
evangeljsko in ortodoksno/pravoslavno kot krščanske Cerkve, ki imajo
te oznake v svojem poimenovanju. Vse usmeritve in konfesije v krščan-
stvu so se oblikovale in preoblikovale v določenih političnih, socialnih
in kulturnih okoljih ter obdobjih, toda vse (velike) so preživele obdobja
in okolja svojega nastanka in so danes v vseh okoljih – čeprav vse nosijo
s seboj pečat okolja in obdobja, v katerem so se odločilno oblikovale,
zaradi česar tudi niso vedno in povsod enako »konkurenčne«. Njihova
različnost jih dela danes kot vedno različno sprejemljive za različne posa-
meznike. (V tej smeri razmišlja tudi Troeltsch v svojem monumentalnem
delu o družbenih vidikih krščanskih Cerkva, 1912/1994: 965–986; glej
tudi slov. prevod v delu iz leta 2011: 321–339.)
3. Katera značilnost protestantskega (ali kakšnega drugega) krščan-
stva je pomembneje učinkovala in kako (in ali sploh), je bilo vedno
odvisno od družbenega in kulturnega konteksta, v katerem je delovalo.
Iz součinkovanja verskih in drugih dejavnikov so nastajali v različnih
okoljih in obdobjih različni rezultati. Iz takih rezultatov/rezultant je zelo
težko na hitro sklepati na delež vpliva posameznih dejavnikov: nujne
so zahtevne analize. Prav tako iz posameznih učinkov v konkretnih
kontekstih ni mogoče posplošujoče sklepati na značilnosti (in učinke)
protestantskega krščanstva.
Tako bi lahko povzeli tudi stališče/napotilo avtorjev, kot so Emidio
Campi, Christoph Chalamet, Friedrich W. Graf v (naj)novejših pregledih
in diskusijah (Campi, 2013, Chalamet, 2014, Graf, 2007).
257
