Page 291 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 291
BARBARA ŽABOTA
15. novembra. Lucija Ursulina, mekinska redovnica, izpove: Opatinja je
vladala devet let. Samostansko premoženje upravlja Jakob de Golimberch,
strasten luteran in hud nasprotnik cerkve. Nekdaj so bili Galenberžani
zaščitniki mekinskega samostana. Odkar so postali heretiki, pa se hočejo
le polastiti samostanskega premoženja. Opatinja jim je naklonjena, sicer
se je pa še držala krščanskih navad in je trikrat na leto šla k izpovedi.
Slično izpovedo druge redovnice (Gertrudis Radouzhin, Elisabetha
Brachisin, Livia Riccia de Gorizia, Laura Cornesina de Gradisca i.dr.).
Novega v njih izjavah ni najti. Ena je sporočila, da je opatinja večkrat
sama prepisovala lutrovske knjige. – Vse to je slednjič potrdil tudi Gašper
Freydenschuss, ki je bil istotako zaslišan.
Iz izpovedi je možno razbrati, da je opatinja Suzana res simpatizirala
s protestanti, jih vabila na obede, prepisovala protestantske knjige ter
dopuščala, da se je sorodnik Gallenberg vmešaval v samostanske zadeve
in gospodaril po svoje, po drugi strani pa je še vedno živela po krščanskih
navadah, prav tako ostale redovnice v samostanu.
Na podlagi Rainerjevega poročila o preiskavi v Mekinjah je akvi-
lejski patriarh razsodil in o tem pisno obvestil arhidiakona Polidorja
de Montagnano. Suzana Oberburger je bila razrešena z mesta opatinje
samostana, volitev nove pa je bila prepovedana. Na mesto upraviteljice
mekinjskega samostana je imenoval sestro Katarino, redovnico sv. Klare
iz Škofje Loke, ki jo je moral arhidiakon vpeljati. Mekinjske redovnice
so jo bile dolžne sprejeti in ji biti pokorne, sicer jim je grozilo izobčenje.
Patriarhov odlok je arhidiakon de Montagnana lahko izvršil šele spo-
mladi 1593 in o tem poročal v Oglej:
[Str. 124–125] Dne 22. aprila zjutraj sem se podal v Mekine z Ludo-
vikom Kamilom Suardo, vicedomom kranjskim. Sklicala sva konvent in
zahtevala, da Suzana prizna resignacijo, katero je bila storila. Ko ni pri-
govarjanje nič pomagalo, se je razsodba prečitala v kapeli pred sv. Rešnjim
Telesom. Suzana se je ustavljala, izgovarjala se je, da je že svoje poslance
v tej zadevi poslala k patriarhu, in je vpila, »da raje glavo da, kot, da se
podvrže«. Nato je bila izobčena. Zaprla sva jo v celico in prepovedala dru-
gim redovnicam ž njo občevati. Ker bi škodovalo, če bi se opatinja vzela iz
drugega samostana, je bila takoj izvoljena Jedert Radovič, ki je postarna,
resna in že 29 let v samostanu (»Gertrud Radouzhin, virgo provecta, gra-
289
15. novembra. Lucija Ursulina, mekinska redovnica, izpove: Opatinja je
vladala devet let. Samostansko premoženje upravlja Jakob de Golimberch,
strasten luteran in hud nasprotnik cerkve. Nekdaj so bili Galenberžani
zaščitniki mekinskega samostana. Odkar so postali heretiki, pa se hočejo
le polastiti samostanskega premoženja. Opatinja jim je naklonjena, sicer
se je pa še držala krščanskih navad in je trikrat na leto šla k izpovedi.
Slično izpovedo druge redovnice (Gertrudis Radouzhin, Elisabetha
Brachisin, Livia Riccia de Gorizia, Laura Cornesina de Gradisca i.dr.).
Novega v njih izjavah ni najti. Ena je sporočila, da je opatinja večkrat
sama prepisovala lutrovske knjige. – Vse to je slednjič potrdil tudi Gašper
Freydenschuss, ki je bil istotako zaslišan.
Iz izpovedi je možno razbrati, da je opatinja Suzana res simpatizirala
s protestanti, jih vabila na obede, prepisovala protestantske knjige ter
dopuščala, da se je sorodnik Gallenberg vmešaval v samostanske zadeve
in gospodaril po svoje, po drugi strani pa je še vedno živela po krščanskih
navadah, prav tako ostale redovnice v samostanu.
Na podlagi Rainerjevega poročila o preiskavi v Mekinjah je akvi-
lejski patriarh razsodil in o tem pisno obvestil arhidiakona Polidorja
de Montagnano. Suzana Oberburger je bila razrešena z mesta opatinje
samostana, volitev nove pa je bila prepovedana. Na mesto upraviteljice
mekinjskega samostana je imenoval sestro Katarino, redovnico sv. Klare
iz Škofje Loke, ki jo je moral arhidiakon vpeljati. Mekinjske redovnice
so jo bile dolžne sprejeti in ji biti pokorne, sicer jim je grozilo izobčenje.
Patriarhov odlok je arhidiakon de Montagnana lahko izvršil šele spo-
mladi 1593 in o tem poročal v Oglej:
[Str. 124–125] Dne 22. aprila zjutraj sem se podal v Mekine z Ludo-
vikom Kamilom Suardo, vicedomom kranjskim. Sklicala sva konvent in
zahtevala, da Suzana prizna resignacijo, katero je bila storila. Ko ni pri-
govarjanje nič pomagalo, se je razsodba prečitala v kapeli pred sv. Rešnjim
Telesom. Suzana se je ustavljala, izgovarjala se je, da je že svoje poslance
v tej zadevi poslala k patriarhu, in je vpila, »da raje glavo da, kot, da se
podvrže«. Nato je bila izobčena. Zaprla sva jo v celico in prepovedala dru-
gim redovnicam ž njo občevati. Ker bi škodovalo, če bi se opatinja vzela iz
drugega samostana, je bila takoj izvoljena Jedert Radovič, ki je postarna,
resna in že 29 let v samostanu (»Gertrud Radouzhin, virgo provecta, gra-
289
