Page 289 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 289
BARBARA ŽABOTA
naj bi bila že dlje časa, predno so jo, po smrti opatinje Katarine, redov-
nice pod vplivom Jošta Jakoba Gallenberga 27. decembra 1583 izvolile
za opatinjo mekinjskega samostana.
Protestantski vplivi na njeno miselnost in delovanje so postali opazni
pred letom 1590. Kazali so se predvsem z njenem zbiranjem, prebiranjem
in prepisovanjem protestantskih knjig. Poleg tega je sorodniku Joštu
Jakobu Gallenbergu iz samostanske blagajne namenila 3000 goldinarjev
»v korist božjo in samostansko«, on pa je denar posredoval kranjskim
deželnim stanovom za vzdrževanje protestantskih predikantov in pro-
testantskega šolstva.
Takšno opatinjino početje kaže na samovoljno gospodarstvo, ostale
okoliščine pa kažejo na to, da je bila njena miselnost še vedno precej
oddaljena od načel protestantizma. Poleg protestantskih tekstov je nam
reč prepisovala še Marijine pesmi, praznoverne reke in zagovore ter se
opremljala s kabalističnimi in čarovniškimi znamenji. Opravljala je tudi
razne posebne katoliške pobožnosti in verske dolžnosti.
Proces proti mekinjski opatinji Suzani Gornjegrajski
Protestantskih vplivov družine Gallenberg je bila opatinja Suzana
najverjetneje deležna daljši čas, ideje protestantizma pa so se v njenih
dejanjih začele kazati v začetku 90. let 16. stoletja, ko so bile na patriarha
Janeza Grimanija naslovljene prve pritožbe.
[Str. 122] Okoli l. 1590. pa so pričele dohajati na patriarha tožbe o
mekinski prednici, češ »da zapravlja samostansko premoženje, da ž njim
podpira svoje lutrovske sorodnike, da vabi heretike v samostan« i.t.d.
Mekinjsko opatinjo Suzano naj bi okoli leta 1590 pri oglejski cerkveni
oblasti prvi ovadil arhidiakon Polidor de Montagnana, ki je avgusta 1592
po patriarhovem nalogu vodil proti njej pripravljalno preiskavo:
[Str. 122] Zdi se, da je ovadbo napravil tedanji arhidijakon Polidor pl.
Montagnana, kateri je pozneje še večkrat imel opraviti s to afero. Duhovska
oblast izprva ni strogo postopala proti Suzani, temuč je s posredovanjem
arhidijakona Polidorja le zahtevala, da se odpove vodstvu samostana.
Morda je grožnja s preiskavo toliko vplivala na opatinjo, da je v roke Poli-
287
naj bi bila že dlje časa, predno so jo, po smrti opatinje Katarine, redov-
nice pod vplivom Jošta Jakoba Gallenberga 27. decembra 1583 izvolile
za opatinjo mekinjskega samostana.
Protestantski vplivi na njeno miselnost in delovanje so postali opazni
pred letom 1590. Kazali so se predvsem z njenem zbiranjem, prebiranjem
in prepisovanjem protestantskih knjig. Poleg tega je sorodniku Joštu
Jakobu Gallenbergu iz samostanske blagajne namenila 3000 goldinarjev
»v korist božjo in samostansko«, on pa je denar posredoval kranjskim
deželnim stanovom za vzdrževanje protestantskih predikantov in pro-
testantskega šolstva.
Takšno opatinjino početje kaže na samovoljno gospodarstvo, ostale
okoliščine pa kažejo na to, da je bila njena miselnost še vedno precej
oddaljena od načel protestantizma. Poleg protestantskih tekstov je nam
reč prepisovala še Marijine pesmi, praznoverne reke in zagovore ter se
opremljala s kabalističnimi in čarovniškimi znamenji. Opravljala je tudi
razne posebne katoliške pobožnosti in verske dolžnosti.
Proces proti mekinjski opatinji Suzani Gornjegrajski
Protestantskih vplivov družine Gallenberg je bila opatinja Suzana
najverjetneje deležna daljši čas, ideje protestantizma pa so se v njenih
dejanjih začele kazati v začetku 90. let 16. stoletja, ko so bile na patriarha
Janeza Grimanija naslovljene prve pritožbe.
[Str. 122] Okoli l. 1590. pa so pričele dohajati na patriarha tožbe o
mekinski prednici, češ »da zapravlja samostansko premoženje, da ž njim
podpira svoje lutrovske sorodnike, da vabi heretike v samostan« i.t.d.
Mekinjsko opatinjo Suzano naj bi okoli leta 1590 pri oglejski cerkveni
oblasti prvi ovadil arhidiakon Polidor de Montagnana, ki je avgusta 1592
po patriarhovem nalogu vodil proti njej pripravljalno preiskavo:
[Str. 122] Zdi se, da je ovadbo napravil tedanji arhidijakon Polidor pl.
Montagnana, kateri je pozneje še večkrat imel opraviti s to afero. Duhovska
oblast izprva ni strogo postopala proti Suzani, temuč je s posredovanjem
arhidijakona Polidorja le zahtevala, da se odpove vodstvu samostana.
Morda je grožnja s preiskavo toliko vplivala na opatinjo, da je v roke Poli-
287
