Page 293 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 293
BARBARA ŽABOTA
Z odpravo opatinje Suzane pa se mir še ni povrnil v mekinski samo-
stan. O razmerah, ki so po njenem odhodu ondi vladale, poroča Frančišek
Barbaro: »Novoizvoljeno prednico sem jaz potrdil. Vendar do mojega
prihoda (14. oktobra istega leta) ni našla pokorščine v svetnih zadevah,
katere si je še vedno z vso silo prisvajal pl. Gallenberg. Tudi strankarstvo
med redovnicami je od dne do dne naraščalo, ker je odpuščena opatinja s
posredovanjem imenovanega Gallenberga spravila na svojo stran nekatere
mlajše nune, ki so se v nadi, da bodo mogle svobodnejše živeti, nje še vedno
držale in se ustavljale novoizvoljeni in potrjeni prednici.«
Iz poročila lahko tudi razberemo, da so se v času patriarhovega biva-
nja v samostanu nasprotja nekoliko pomirila, protestantskemu plemiču
pa je bila odvzeta uprava samostanskega premoženja:
[Str. 126] »Gallenberg, ki je bil oropan pomoči odpuščene opatinja,
zdaj ni imel več upanja, da izvrši, kar je nameraval, in je nehal nadlego-
vati samostan, čeprav je po moji vrnitvi v Italijo iznova začel pritiskati na
uboge redovnice. Nisem opustil, da bi se ne skrbelo za njih obrambo po
veščih in zanesljivih osebah.«
Patriarh je dal med bivanjem v samostanu zapleniti in inventarizirati
tudi zapuščino odstavljene opatinje Suzane.
[Str. 126] »Ukazal sem napraviti inventar o vseh rečeh, ki so se našle v
njeni sobi. Med njimi je bilo mnogo dragocenostij, kakor srebrnina in lepo
pohištvo. Vse je bilo kot samostansko premoženje izročeno sedanji opatinji,
in na ta način so se razmere v tem kraju zopet pomirile in uredile.«
Med zanimivejšimi »najdbami« v Suzanini sobi, ki jih je patriarh
zasegel, so bili listi z raznimi praznovernimi reki, čarovniškimi in ka-
balistiškimi znamenji, zagovori proti nevihti, boleznim ali črvom, in
dva zvezka protestantskih brošuric. V prvem zvezku so bile tiskane, v
drugem pa pisane brošure, in sicer večinoma pesmi v nemškem jeziku
z nekaj latinskimi dodatki. Slovenskih knjig ali pesmi med njimi ni bilo.
Zasežene pesmi so služile kot protestantska propaganda, za katero je bilo
značilno, da je melodijam katoliških pesmi napisala novo protestantsko
besedilo. Na tak način so »popravljali« predvsem pesmi o svetnikih,
Materi Božji in romarske pesmi, ki jim niso ugajale.
291
Z odpravo opatinje Suzane pa se mir še ni povrnil v mekinski samo-
stan. O razmerah, ki so po njenem odhodu ondi vladale, poroča Frančišek
Barbaro: »Novoizvoljeno prednico sem jaz potrdil. Vendar do mojega
prihoda (14. oktobra istega leta) ni našla pokorščine v svetnih zadevah,
katere si je še vedno z vso silo prisvajal pl. Gallenberg. Tudi strankarstvo
med redovnicami je od dne do dne naraščalo, ker je odpuščena opatinja s
posredovanjem imenovanega Gallenberga spravila na svojo stran nekatere
mlajše nune, ki so se v nadi, da bodo mogle svobodnejše živeti, nje še vedno
držale in se ustavljale novoizvoljeni in potrjeni prednici.«
Iz poročila lahko tudi razberemo, da so se v času patriarhovega biva-
nja v samostanu nasprotja nekoliko pomirila, protestantskemu plemiču
pa je bila odvzeta uprava samostanskega premoženja:
[Str. 126] »Gallenberg, ki je bil oropan pomoči odpuščene opatinja,
zdaj ni imel več upanja, da izvrši, kar je nameraval, in je nehal nadlego-
vati samostan, čeprav je po moji vrnitvi v Italijo iznova začel pritiskati na
uboge redovnice. Nisem opustil, da bi se ne skrbelo za njih obrambo po
veščih in zanesljivih osebah.«
Patriarh je dal med bivanjem v samostanu zapleniti in inventarizirati
tudi zapuščino odstavljene opatinje Suzane.
[Str. 126] »Ukazal sem napraviti inventar o vseh rečeh, ki so se našle v
njeni sobi. Med njimi je bilo mnogo dragocenostij, kakor srebrnina in lepo
pohištvo. Vse je bilo kot samostansko premoženje izročeno sedanji opatinji,
in na ta način so se razmere v tem kraju zopet pomirile in uredile.«
Med zanimivejšimi »najdbami« v Suzanini sobi, ki jih je patriarh
zasegel, so bili listi z raznimi praznovernimi reki, čarovniškimi in ka-
balistiškimi znamenji, zagovori proti nevihti, boleznim ali črvom, in
dva zvezka protestantskih brošuric. V prvem zvezku so bile tiskane, v
drugem pa pisane brošure, in sicer večinoma pesmi v nemškem jeziku
z nekaj latinskimi dodatki. Slovenskih knjig ali pesmi med njimi ni bilo.
Zasežene pesmi so služile kot protestantska propaganda, za katero je bilo
značilno, da je melodijam katoliških pesmi napisala novo protestantsko
besedilo. Na tak način so »popravljali« predvsem pesmi o svetnikih,
Materi Božji in romarske pesmi, ki jim niso ugajale.
291
