Page 287 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 287
BILO JE POVEDANO
GRUDEN O SUZANI GORNJEGRAJSKI
Josip Valentin Gruden1 je s preučevanjem zgodovine in objavami
svojih izsledkov pogosto pritegnil pozornost znanstvenih krogov. Re-
zultati, do katerih se je dokopal, so mnogokrat odpirali nove poglede na
posamezna raziskovalna vprašanja. Zaradi svojega modernega pristopa
k raziskovanju (uvajanje objektivnosti, odkrivanje novih arhivskih vi-
rov) in objavljanju izsledkov je pritegnil pozornost tako tistih, ki jih je
zgodovina zanimala, kot tudi preprostega ljudstva, ki je z lahkoto sledilo
njegovim zapisom, pisanim v poljudnem domačem jeziku.
Gruden se je zaradi želje, da bi lahko še globlje posegel v predmet
raziskovanja, posvetil odkrivanju in preučevanju arhivskih virov. Poleti
1906 je prvič obiskal furlanske arhive, večkrat je delal v nadškofijskem in
kapiteljskem arhivu ter nadškofijski in mestni knjižnici v Vidmu, obiskal
je tudi arhive v Benetkah, San Danielu in Čedadu ter končno pregledal
arhivsko gradivo za slovensko zgodovino v vatikanskem arhivu.
Plod teh arhivskih študij so številne razprave o protestantizmu na
Slovenskem, med katere sodi tudi poglavje o Suzani Gornjegrajski. Iz-
sledke o mekinjski opatinji je prvič objavil leta 1906,2 dopolnitev oziroma
arhivalne doneske, kot jih je sam poimenoval, pa tri leta pozneje.3 Na
podlagi virov je predstavil vsaj del življenjske zgodbe opatinje Suzane,
ki je bila plemiškega rodu. Že v uvodu v spis je leta 1906 pojasnil, do
kakšnega arhivskega odkritja se je dokopal:
1 Glej portret Grudna (1869–1922) v tej številki, str. 337 sl.
2 Josip Gruden. Suzana Gornjegrajska: epizoda iz reformacije dobe. Izvestja Muzejskega
društva za Kranjsko 16, 1906, št. 5–6, str. 121–128.
3 Josip Gruden. Dodatek k »Suzani Gornjegrajski«. Izvestja Muzejskega društva za
Kranjsko 19, 1909, št. 1, str. 49–52.
285
GRUDEN O SUZANI GORNJEGRAJSKI
Josip Valentin Gruden1 je s preučevanjem zgodovine in objavami
svojih izsledkov pogosto pritegnil pozornost znanstvenih krogov. Re-
zultati, do katerih se je dokopal, so mnogokrat odpirali nove poglede na
posamezna raziskovalna vprašanja. Zaradi svojega modernega pristopa
k raziskovanju (uvajanje objektivnosti, odkrivanje novih arhivskih vi-
rov) in objavljanju izsledkov je pritegnil pozornost tako tistih, ki jih je
zgodovina zanimala, kot tudi preprostega ljudstva, ki je z lahkoto sledilo
njegovim zapisom, pisanim v poljudnem domačem jeziku.
Gruden se je zaradi želje, da bi lahko še globlje posegel v predmet
raziskovanja, posvetil odkrivanju in preučevanju arhivskih virov. Poleti
1906 je prvič obiskal furlanske arhive, večkrat je delal v nadškofijskem in
kapiteljskem arhivu ter nadškofijski in mestni knjižnici v Vidmu, obiskal
je tudi arhive v Benetkah, San Danielu in Čedadu ter končno pregledal
arhivsko gradivo za slovensko zgodovino v vatikanskem arhivu.
Plod teh arhivskih študij so številne razprave o protestantizmu na
Slovenskem, med katere sodi tudi poglavje o Suzani Gornjegrajski. Iz-
sledke o mekinjski opatinji je prvič objavil leta 1906,2 dopolnitev oziroma
arhivalne doneske, kot jih je sam poimenoval, pa tri leta pozneje.3 Na
podlagi virov je predstavil vsaj del življenjske zgodbe opatinje Suzane,
ki je bila plemiškega rodu. Že v uvodu v spis je leta 1906 pojasnil, do
kakšnega arhivskega odkritja se je dokopal:
1 Glej portret Grudna (1869–1922) v tej številki, str. 337 sl.
2 Josip Gruden. Suzana Gornjegrajska: epizoda iz reformacije dobe. Izvestja Muzejskega
društva za Kranjsko 16, 1906, št. 5–6, str. 121–128.
3 Josip Gruden. Dodatek k »Suzani Gornjegrajski«. Izvestja Muzejskega društva za
Kranjsko 19, 1909, št. 1, str. 49–52.
285
