Page 288 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 288
BILO JE POVEDANO
[Str. 121] Za zgodovino 16. stoletja leži še ogromno, neizčrpano gradivo v
raznih furlanskih arhivih. Za svojega bivanja v Vidmu ob letošnjih počitnicah
sem pregledal zlasti tamošnji nadškofijski in kapiteljski arhiv, pa nadškofijsko
knjižnico. Že površni pregled mi je odkril celo vrsto velevažnih zgodovinskih
spomenikov, ki jih hočem objaviti in raztolmačiti na teh listih. Za danes le
malo epizodo iz reformacijske dobe, ki se tiče mekinske opatinje Suzane.
Listine nadškofijskega arhiva, ki poročajo o tej glasoviti samostanski
prednici, tvorijo cel zveženj (Chiese a parte imperii. Vol. I. fasciculus:
Minchindorf.) in se nanašajo zlasti na kanonični proces, ki ga je proti njej
naperil akvilejski patriarh Janez Grimani (vladal 1546–1593) (Acta pro-
cessus contra Susannam Oberburgerin). Posebno zanimiva sta priložena
dva zvezka deloma pisanih, deloma tiskanih lutrovskih brošuric in pesmij,
ki jih je patriarh Frančišek Barbaro zaplenil v njeni sobi (2 fasc. z naslo-
vom: libri colligati et inventi in thalamo sororis Susanae. Minckendorf 15.
Oct. 1593). Iz teh virov dobimo jasno podobo o vseh dogodkih, ki so tedaj
vznemirjali mekinski samostan in slednjič povzročili, da je bila opatinja
Suzana od svoje oblasti odstavljena.
V dodatku tri leta pozneje pa je pojasnil, v kakšnem stanju so fur-
lanski arhivi:
[Str. 49–50] Ker nadškofijski arhiv v Udine ni urejen, je raziskovalec
več ali manj vedno odvisen od slučaja. Ob zadnjem bivanju v Furlaniji sem
zopet našel nekaj listin, ki izpopolnujejo že objavljene podatke o glasoviti
mekinski opatinji (Chiese a parte Imperii Vol. I., II., III., etc.).
Kdo je bila Suzana Gornjegrajska?
Suzana je bila plemiškega rodu. Njen oče je bil neznani pripadnik
rodbine Oberburgerjev, ki je imela več gradov in posesti ob Pivki na
Notranjskem, priimek pa naj bi rodbina dobila po Gornjem Gradu pri
Ložu ali v Istri. Po materi je bila v sorodu z Gallenbergi, ki so bili dedni
odvetniki mekinjskega samostana, in v 16. stoletju tudi vodilni prote-
stantski plemiči na Kranjskem. Rodbinska zveza z Gallenbergi naj bi jo
po eni strani pripeljala v red mekinjskih klaris in jo povzdignila do časti
opatinje, po drugi strani pa je povzročila tudi njen padec. V samostanu
286
[Str. 121] Za zgodovino 16. stoletja leži še ogromno, neizčrpano gradivo v
raznih furlanskih arhivih. Za svojega bivanja v Vidmu ob letošnjih počitnicah
sem pregledal zlasti tamošnji nadškofijski in kapiteljski arhiv, pa nadškofijsko
knjižnico. Že površni pregled mi je odkril celo vrsto velevažnih zgodovinskih
spomenikov, ki jih hočem objaviti in raztolmačiti na teh listih. Za danes le
malo epizodo iz reformacijske dobe, ki se tiče mekinske opatinje Suzane.
Listine nadškofijskega arhiva, ki poročajo o tej glasoviti samostanski
prednici, tvorijo cel zveženj (Chiese a parte imperii. Vol. I. fasciculus:
Minchindorf.) in se nanašajo zlasti na kanonični proces, ki ga je proti njej
naperil akvilejski patriarh Janez Grimani (vladal 1546–1593) (Acta pro-
cessus contra Susannam Oberburgerin). Posebno zanimiva sta priložena
dva zvezka deloma pisanih, deloma tiskanih lutrovskih brošuric in pesmij,
ki jih je patriarh Frančišek Barbaro zaplenil v njeni sobi (2 fasc. z naslo-
vom: libri colligati et inventi in thalamo sororis Susanae. Minckendorf 15.
Oct. 1593). Iz teh virov dobimo jasno podobo o vseh dogodkih, ki so tedaj
vznemirjali mekinski samostan in slednjič povzročili, da je bila opatinja
Suzana od svoje oblasti odstavljena.
V dodatku tri leta pozneje pa je pojasnil, v kakšnem stanju so fur-
lanski arhivi:
[Str. 49–50] Ker nadškofijski arhiv v Udine ni urejen, je raziskovalec
več ali manj vedno odvisen od slučaja. Ob zadnjem bivanju v Furlaniji sem
zopet našel nekaj listin, ki izpopolnujejo že objavljene podatke o glasoviti
mekinski opatinji (Chiese a parte Imperii Vol. I., II., III., etc.).
Kdo je bila Suzana Gornjegrajska?
Suzana je bila plemiškega rodu. Njen oče je bil neznani pripadnik
rodbine Oberburgerjev, ki je imela več gradov in posesti ob Pivki na
Notranjskem, priimek pa naj bi rodbina dobila po Gornjem Gradu pri
Ložu ali v Istri. Po materi je bila v sorodu z Gallenbergi, ki so bili dedni
odvetniki mekinjskega samostana, in v 16. stoletju tudi vodilni prote-
stantski plemiči na Kranjskem. Rodbinska zveza z Gallenbergi naj bi jo
po eni strani pripeljala v red mekinjskih klaris in jo povzdignila do časti
opatinje, po drugi strani pa je povzročila tudi njen padec. V samostanu
286
