Page 298 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 298
RAZGRLAZEGDLEDII,, VVPOPGOLEGDI LEDI
Marko Kerševan
PETER PAVEL VERGERIJ (1498–1565)
IN FULVIO TOMIZZA
Letos se spominjamo 450. obletnice smrti Petra Pavla Vergerija, ene
od markantnejših osebnosti našega in širšega srednjeevropskega prostora
v času reformacije 16. stoletja. Njegovo delovanje in osebnost, kakor se
zarisujeta skozi starejše in najnovejše zgodovinarsko raziskovanje, nam
je v številki 17-18 revije Stati inu obstati na uvodnem mestu strnjeno
predstavil Silvano Cavazza, naš dolgoletni sodelavec in ugledni italijan-
ski raziskovalec reformacijskega časa, posebej na italijanskem in našem
obmejnem prostoru.1 Že iz njegove predstavitve ter iz virov in litera-
ture, ki jih je uporabljal, je razvidna pozornost, kakršne je bil Vergerij
deležen v italijanskem in srednjeevropskem prostoru njegovega časa in
kasnejših stoletij.2 Pozornost vzbuja že sama razgibana življenjska pot
Koprčana, potomca beneške plemiške rodbine, papeškega nuncija v
Nemčiji, koprskega škofa, ki se je po razhodu z rimsko cerkvijo v emi-
graciji gibal med različnimi cerkvami, mesti in dvori, se že kot papeški
nuncij srečal z Luthrom in Melanchthonom, kasneje pa tudi s Calvinom
in Bullingerjem, imel stike s francoskim dvorom, nemškimi vladarji in
italijanskimi plemiškimi krogi, obiskal kot württemberški odposlanec
Poljsko in Litvo, ob tem pa z ostrim peresom neumorno v latinščini in
italijanščini posegal v polemike tistega časa. Ob vseh siceršnjih nihanjih,
nedorečenostih in tudi površnostih v verskih in političnih opredelitvah
je bila stalnica njegovega pisanja kritika papeštva: nagibal se je k oceni,
1 Silvano Cavazza: »Nenavadna osebnost«. Profil Petra Pavla Vergerija. Stati inu obstati
17-18 (2013), str. 10–27.
2 O tem tudi Francka Premk: Trubarjeve vidne in nevidne povezave s somišljeniki in
vizija sodobne elektronske komunikacije. Stati inu obstati 7-8 (2008), str. 86–99.
296
Marko Kerševan
PETER PAVEL VERGERIJ (1498–1565)
IN FULVIO TOMIZZA
Letos se spominjamo 450. obletnice smrti Petra Pavla Vergerija, ene
od markantnejših osebnosti našega in širšega srednjeevropskega prostora
v času reformacije 16. stoletja. Njegovo delovanje in osebnost, kakor se
zarisujeta skozi starejše in najnovejše zgodovinarsko raziskovanje, nam
je v številki 17-18 revije Stati inu obstati na uvodnem mestu strnjeno
predstavil Silvano Cavazza, naš dolgoletni sodelavec in ugledni italijan-
ski raziskovalec reformacijskega časa, posebej na italijanskem in našem
obmejnem prostoru.1 Že iz njegove predstavitve ter iz virov in litera-
ture, ki jih je uporabljal, je razvidna pozornost, kakršne je bil Vergerij
deležen v italijanskem in srednjeevropskem prostoru njegovega časa in
kasnejših stoletij.2 Pozornost vzbuja že sama razgibana življenjska pot
Koprčana, potomca beneške plemiške rodbine, papeškega nuncija v
Nemčiji, koprskega škofa, ki se je po razhodu z rimsko cerkvijo v emi-
graciji gibal med različnimi cerkvami, mesti in dvori, se že kot papeški
nuncij srečal z Luthrom in Melanchthonom, kasneje pa tudi s Calvinom
in Bullingerjem, imel stike s francoskim dvorom, nemškimi vladarji in
italijanskimi plemiškimi krogi, obiskal kot württemberški odposlanec
Poljsko in Litvo, ob tem pa z ostrim peresom neumorno v latinščini in
italijanščini posegal v polemike tistega časa. Ob vseh siceršnjih nihanjih,
nedorečenostih in tudi površnostih v verskih in političnih opredelitvah
je bila stalnica njegovega pisanja kritika papeštva: nagibal se je k oceni,
1 Silvano Cavazza: »Nenavadna osebnost«. Profil Petra Pavla Vergerija. Stati inu obstati
17-18 (2013), str. 10–27.
2 O tem tudi Francka Premk: Trubarjeve vidne in nevidne povezave s somišljeniki in
vizija sodobne elektronske komunikacije. Stati inu obstati 7-8 (2008), str. 86–99.
296
