Page 302 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 302
RAZGLEDI, VPOGLEDI
Tomizzinem opisu nasproti slovenskemu kmečkemu okolju vzvišeno,
zaprto in zadrto benečansko/italijansko mesto – kot zmagovalci osvojili
»Slavi«, in to pod rdečo zvezdo. Rdeča zvezda je v prvih povojnih letih
še navezovala na novo oblast tudi mnoge italijanske delavce, polkmete
in intelektualce. Nekaj slednjih se je v Koper po vojni celo priselilo od
drugod iz Italije – dokler nista konec Svobodnega tržaškega ozemlja z
njegovima conama A in B ter (skoraj) definitivna nova meja med drža-
vama sprožila novih selitev …
Prvi del se konča prav s Tomizzinim srečanjem z Vergerijem ob
postavitvi njegovega spomenika v Kopru (1954); šele bistveno daljši
drugi del je sam »roman škofa Vergerija« v ožjem smislu. Tomizza je o
Vergeriju prebral zelo veliko literature in tudi sam iskal po evropskih
knjižnicah in arhivih. Kot piše v spremni besedi k hrvaškemu prevodu
njegov poznavalec in prijatelj Milan Rakovac, je Tomizza postajal kar
obseden od Vergerija, njegovih poti in ohranjenih sledi po Evropi, od
Istre, Kopra, Furlanije, Italije, Švice Avstrije, Nemčije, Francije … Na
podlagi obsežne dokumentacije je nastala izčrpna biografija, biografski
in zgodovinski roman, ki ga kot roman usmerjajo Tomizzina vprašanja
in komentarji, predvsem pa ga vseskozi poganja vprašanje, na katerega
Tomizza išče odgovor, ne da bi ga definitivno našel. Tudi ko ga – kot
bomo brali – izreče, ga pušča odprtega, nedorečenega: zakaj ga Ver-
gerijeva zgodba in oseba tako pritegujeta, da jima je posvetil toliko
časa, dela in pisanja? 9
Tomizzina Vergerijeva podoba se v osnovnih potezah in v večini
detajlov »objektivno« ujema s podobo, ki je zrasla iz siceršnjega zgodo-
vinarskega raziskovanja in ki smo jo srečali v omenjenem Cavazzevem
sintetičnem prikazu: podoba vplivne »kompleksne osebnosti« v kom-
pleksnih razmerah svojega časa, s «težkim značajem« in »razgibanim
življenjem«, ki pa vendarle ohranja samosvojo osebno integriteto…
V ilustracijo Tomizzine Vergerijeve podobe smo izbrali in dodali
nekaj odlomkov, ki se nanašajo na Vergerijevo delovanje v Kopru in Istri
ter njegovo smrt v Tübingenu.
9 V omenjenem intervjuju z Željeznovom pravi Tomizza, da je za študij porabil pet let
in še dve leti za samo pisanje tega svojega najobsežnejšega teksta.
300
Tomizzinem opisu nasproti slovenskemu kmečkemu okolju vzvišeno,
zaprto in zadrto benečansko/italijansko mesto – kot zmagovalci osvojili
»Slavi«, in to pod rdečo zvezdo. Rdeča zvezda je v prvih povojnih letih
še navezovala na novo oblast tudi mnoge italijanske delavce, polkmete
in intelektualce. Nekaj slednjih se je v Koper po vojni celo priselilo od
drugod iz Italije – dokler nista konec Svobodnega tržaškega ozemlja z
njegovima conama A in B ter (skoraj) definitivna nova meja med drža-
vama sprožila novih selitev …
Prvi del se konča prav s Tomizzinim srečanjem z Vergerijem ob
postavitvi njegovega spomenika v Kopru (1954); šele bistveno daljši
drugi del je sam »roman škofa Vergerija« v ožjem smislu. Tomizza je o
Vergeriju prebral zelo veliko literature in tudi sam iskal po evropskih
knjižnicah in arhivih. Kot piše v spremni besedi k hrvaškemu prevodu
njegov poznavalec in prijatelj Milan Rakovac, je Tomizza postajal kar
obseden od Vergerija, njegovih poti in ohranjenih sledi po Evropi, od
Istre, Kopra, Furlanije, Italije, Švice Avstrije, Nemčije, Francije … Na
podlagi obsežne dokumentacije je nastala izčrpna biografija, biografski
in zgodovinski roman, ki ga kot roman usmerjajo Tomizzina vprašanja
in komentarji, predvsem pa ga vseskozi poganja vprašanje, na katerega
Tomizza išče odgovor, ne da bi ga definitivno našel. Tudi ko ga – kot
bomo brali – izreče, ga pušča odprtega, nedorečenega: zakaj ga Ver-
gerijeva zgodba in oseba tako pritegujeta, da jima je posvetil toliko
časa, dela in pisanja? 9
Tomizzina Vergerijeva podoba se v osnovnih potezah in v večini
detajlov »objektivno« ujema s podobo, ki je zrasla iz siceršnjega zgodo-
vinarskega raziskovanja in ki smo jo srečali v omenjenem Cavazzevem
sintetičnem prikazu: podoba vplivne »kompleksne osebnosti« v kom-
pleksnih razmerah svojega časa, s «težkim značajem« in »razgibanim
življenjem«, ki pa vendarle ohranja samosvojo osebno integriteto…
V ilustracijo Tomizzine Vergerijeve podobe smo izbrali in dodali
nekaj odlomkov, ki se nanašajo na Vergerijevo delovanje v Kopru in Istri
ter njegovo smrt v Tübingenu.
9 V omenjenem intervjuju z Željeznovom pravi Tomizza, da je za študij porabil pet let
in še dve leti za samo pisanje tega svojega najobsežnejšega teksta.
300
