Page 355 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 355
JONATAN VINKLER
in tako sladostrastno goltajo in požirajo imetje revežev, toda pri tem ne
delajo čudežev, ne pridigajo Božje besede, za pobožne ne molijo, še celo
nadomestila za diakone ne dajejo […] in tako ne izvršujejo dolžnosti
apostolov niti ne živijo po njihovem zgledu, se vprašam, v čem so na-
mestniki apostolov? Ali v tem, da zbirajo beneficije in sprejemajo darila?
Morda pa v tem, da že zgodaj zjutraj stopajo na papežev dvor, da bi se mu
predstavili v močno visokostni opravi in z dragim spremstvom jezdecev,
pa to ne zaradi oddaljenosti kraja, kjer prebivajo, ali zaradi težke poti,
temveč zato, da bi pokazali lastno visokost in nasprotje s Kristusom in
njegovimi apostoli, ki je peš in v skromnem oblačilu hodil po mestih,
vaseh in gradovih ter pridigal Božje kraljestvo?
Ali so v tem pravi in vidni nasledniki apostolov, ko dopuščajo, da jih
ljudje počastijo s poklekanjem prednje? Ali morda v tem, da tujce, ki
obiščejo papeža, silijo, da, ko on sedi visoko v imenitnem oblačilu, ki se
vije vse do njegovih nog in je napeto čez prestol, ponižno pokleknejo in se
trudijo poljubiti svete noge, kot da bi se svetost tega »očeta papeža« pre-
nesla na podlago, po kateri hodi? Pa bolniki ozdravijo zaradi poljubljanja
teh nog? […] To poljubljanje ne enim ne drugim ne pomaga k odrešitvi.
Kajti tisti, ki tako poljublja ali iz grešnega pohlepa ali iz strahu ali zaradi
prilizovanja ali zato, ker se je dal prevarati s slepo poslušnostjo, v vsakem
primeru greši, ko pokleka ali pristopa k tem nogam z večjo skrbjo ali
spoštovanjem, kot to počne pred zakramentom telesa Odrešenikovega.
Za papeža, ki se da poljubljati na tak način, pa je to v vsakem primeru
greh; ne more se namreč primerjati s Kristusom, da bi smel sprejemati
tako počastitev.
15. poglavje
[…]
Mesto apostolov ni bilo ustanovljeno za noben drug namen, kot za
to, da bi v nraveh sledili Kristusu, učili cerkev, krščevali ljudi, ozdravljali
bolnike, izganjali demone, darovali daritev telesa Kristusovega in moč, ki
jim je bila podeljena, v celoti uporabljali v dobro cerkve. Če torej papež
s svojimi kardinali izvršuje to funkcijo, tedaj zaseda mesto Petra. Če pa
se od tega oddaljuje, kdo bi dvomil, da se ne oddaljuje tudi od pravega
nasledništva Kristusovega in njegovih apostolov?
353
in tako sladostrastno goltajo in požirajo imetje revežev, toda pri tem ne
delajo čudežev, ne pridigajo Božje besede, za pobožne ne molijo, še celo
nadomestila za diakone ne dajejo […] in tako ne izvršujejo dolžnosti
apostolov niti ne živijo po njihovem zgledu, se vprašam, v čem so na-
mestniki apostolov? Ali v tem, da zbirajo beneficije in sprejemajo darila?
Morda pa v tem, da že zgodaj zjutraj stopajo na papežev dvor, da bi se mu
predstavili v močno visokostni opravi in z dragim spremstvom jezdecev,
pa to ne zaradi oddaljenosti kraja, kjer prebivajo, ali zaradi težke poti,
temveč zato, da bi pokazali lastno visokost in nasprotje s Kristusom in
njegovimi apostoli, ki je peš in v skromnem oblačilu hodil po mestih,
vaseh in gradovih ter pridigal Božje kraljestvo?
Ali so v tem pravi in vidni nasledniki apostolov, ko dopuščajo, da jih
ljudje počastijo s poklekanjem prednje? Ali morda v tem, da tujce, ki
obiščejo papeža, silijo, da, ko on sedi visoko v imenitnem oblačilu, ki se
vije vse do njegovih nog in je napeto čez prestol, ponižno pokleknejo in se
trudijo poljubiti svete noge, kot da bi se svetost tega »očeta papeža« pre-
nesla na podlago, po kateri hodi? Pa bolniki ozdravijo zaradi poljubljanja
teh nog? […] To poljubljanje ne enim ne drugim ne pomaga k odrešitvi.
Kajti tisti, ki tako poljublja ali iz grešnega pohlepa ali iz strahu ali zaradi
prilizovanja ali zato, ker se je dal prevarati s slepo poslušnostjo, v vsakem
primeru greši, ko pokleka ali pristopa k tem nogam z večjo skrbjo ali
spoštovanjem, kot to počne pred zakramentom telesa Odrešenikovega.
Za papeža, ki se da poljubljati na tak način, pa je to v vsakem primeru
greh; ne more se namreč primerjati s Kristusom, da bi smel sprejemati
tako počastitev.
15. poglavje
[…]
Mesto apostolov ni bilo ustanovljeno za noben drug namen, kot za
to, da bi v nraveh sledili Kristusu, učili cerkev, krščevali ljudi, ozdravljali
bolnike, izganjali demone, darovali daritev telesa Kristusovega in moč, ki
jim je bila podeljena, v celoti uporabljali v dobro cerkve. Če torej papež
s svojimi kardinali izvršuje to funkcijo, tedaj zaseda mesto Petra. Če pa
se od tega oddaljuje, kdo bi dvomil, da se ne oddaljuje tudi od pravega
nasledništva Kristusovega in njegovih apostolov?
353