Page 71 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 71
DIRK KOTTKE
Tu sem jaz, Peter Pavel, ki se
veselim priimka Vergerij, pokopan v zemlji sveti.
Jaz, ki sem bil nekoč imenovan za škofa Justinopolisa,
sem kot papežev poslanec prepotoval mnoge dežele.
Toda odpovedal sem se častem, za katerimi stremi svet,
in se s pravo pobožnostjo predal veri.
Tako sem kot pregnanec raje blodil po svetu,
kot da bi brezbožno kot visok svečenik ostal v domovini.
Peter sem bil najprej, ker sem te, dobri Kristus, zatajil.
Peter sem bil potem in pasel zate, Kristus, tvojo čredo.
Pavel sem bil, ker sem proti tebi, dobri Kristus, govoril,
Pavel sem bil, ker sem zate, Kristus, nosil križ.
Vergerij so me upravičeno imenovali, ker sem se obrnil k peklu,
Vergerij bom imenovan, ker stremim k zvezdam.
Kdorkoli si, ki veruješ v Kristusovo zaslugo (za odrešenje),
ko stopiš do moje žare, izreci naslednjo željo:
Vergerij, ki je bil nekoč znameniti škof Justinopola,
naj živi zdaj v nebeški trdnjavi.
Ko so tübinški papisti ta nagrobni spomenik (leta 1635) začasno odstra-
nili, ga je Teološki sklad na vojvodove stroške leta 1672 ponovno po
stavil.«
Prevod v slovenščino (po nemškem prevodu v članku – M. K.)
Ne vemo, kdo je sestavil latinsko pesnitev na Vergerijevem epitafu.
Theodor Elze piše v svojem članku o Vergeriju v Splošni nemški biogra-
fiji: »Crusius mu je (Vergeriju) sestavil lep nagrobni napis v latinskih
distihih«.14 S »Crusius« je mišljen Martin Crusius (1526–1607), zname-
niti tübingenski humanist, katerega epitaf je v Knöllini knjigi prav tako
14 Theodor Elze: Vergerius, Peter Paul, v ADB 39 (1895), str. 617–621 (citat na str. 620).
Elze ne navaja vira te informacije.
69
Tu sem jaz, Peter Pavel, ki se
veselim priimka Vergerij, pokopan v zemlji sveti.
Jaz, ki sem bil nekoč imenovan za škofa Justinopolisa,
sem kot papežev poslanec prepotoval mnoge dežele.
Toda odpovedal sem se častem, za katerimi stremi svet,
in se s pravo pobožnostjo predal veri.
Tako sem kot pregnanec raje blodil po svetu,
kot da bi brezbožno kot visok svečenik ostal v domovini.
Peter sem bil najprej, ker sem te, dobri Kristus, zatajil.
Peter sem bil potem in pasel zate, Kristus, tvojo čredo.
Pavel sem bil, ker sem proti tebi, dobri Kristus, govoril,
Pavel sem bil, ker sem zate, Kristus, nosil križ.
Vergerij so me upravičeno imenovali, ker sem se obrnil k peklu,
Vergerij bom imenovan, ker stremim k zvezdam.
Kdorkoli si, ki veruješ v Kristusovo zaslugo (za odrešenje),
ko stopiš do moje žare, izreci naslednjo željo:
Vergerij, ki je bil nekoč znameniti škof Justinopola,
naj živi zdaj v nebeški trdnjavi.
Ko so tübinški papisti ta nagrobni spomenik (leta 1635) začasno odstra-
nili, ga je Teološki sklad na vojvodove stroške leta 1672 ponovno po
stavil.«
Prevod v slovenščino (po nemškem prevodu v članku – M. K.)
Ne vemo, kdo je sestavil latinsko pesnitev na Vergerijevem epitafu.
Theodor Elze piše v svojem članku o Vergeriju v Splošni nemški biogra-
fiji: »Crusius mu je (Vergeriju) sestavil lep nagrobni napis v latinskih
distihih«.14 S »Crusius« je mišljen Martin Crusius (1526–1607), zname-
niti tübingenski humanist, katerega epitaf je v Knöllini knjigi prav tako
14 Theodor Elze: Vergerius, Peter Paul, v ADB 39 (1895), str. 617–621 (citat na str. 620).
Elze ne navaja vira te informacije.
69
