Page 68 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 68
RAZPRAVE, ŠTUDIJE
predstavili tako, da bomo hkrati zbrali in povzeli vse, kar lahko iz raz
nih sporočil izvemo o njegovi usodi. To naj bo hkrati majhna zahvala
jubilantu, Wilfriedu Setzlerju, ki je kot vodja kulturnega urada mesta
Tübingen poskrbel za knjigo o nagrobnih spomenikih.
Vergerij je leta 1553 pripotoval v Württemberg. Napadan od reformi-
ranih teologov (v Švici) in preganjan od katoliških, je našel zatočišče pri
vojvodi Krištofu in bil imenovan za vojvodovega svetnika s službenim
sedežem v Tübingenu. Tu je ostal do smrti, če ne upoštevamo njegovih
številnih potovanj. Po Vergerijevi smrti je vojvoda odredil, naj se mu v
Stiftskirche postavi tako kamniti nagrobnik kot tudi epitaf,6 in sicer oba
na njegove, vojvodove stroške.7
Latinsko besedilo je prikazano v več starejših knjigah:8
1. Johann Friedrich Baumhauer: Inscriptiones monumentorum, quae
sunt Tubingae, in conditorio illustrissimorum Wurtembergiae principum,
in templo divi Georgii et divi Iacobi, in coemeterio intra et extra urbem.
Das ist: Alle Grabstein unnd Schrifften, so zu Tübingen beedes in der
Fürstlichen Gegräbnus, auch in beeden zu Sanct Gergen unnd Jakoben
Kirche […] gefunden werden, Tübingen 1524 [pravilno 1624]: str. B3
oz. str [11].
2. Ludwig Melchior Fischlin: Memoria theologorum Wirtembergen-
sium resuscitata. h.e. biographia praecipuorum virorum, qui a tempo-
re reformationis usque ad hanc nostram aetatem […] docuerunt.-2 Bd.
u-Suppl.-Bd, Ulm 1709/1710: o Vergeriju v Suppl.-Bd. str.113–127; epitaf
str. 119 f.9
6 Pismo vojvode Krištofa rektorju univerze v Tübingenu (Dietrichu Schnepfu) s 5. ok-
tobra 1565. Glej: Eduard von Kausler/Theodor Schott (ured.): Briefwechsel zwischen
Christoph, Herzog von Württemberg, und Petrus Paulus Vergerius […], Stuttgart
1875, št. 230, (str. 444 f.): »[…] das die leycht in Sanct Jergen kirchen bei euch an ain
bequemmen ortt […] cristenlich zur erden bestettigt, und as ime an demselben ortt
ain tafel zu einem epitaphium aufgerichtet, aber sonst allein auf das grab ain stain
mit seinem wappen und umbschrifft […] gelegt mege werden […].«
7 Pismo št. 255 (str. 451) z 22. novembra 1565 »an den keller in Tübingen« (upravniku
vojvodovih prihodkov v Tübingenu).
8 Seznam ni popoln, a zadostuje za ta prispevek.
9 Fischlin se sklicuje (str. 120, op. d) glede besedila epitafa na »Rumetsch Charitum
et Charitin. Applausus p.m. 60«, to je na: Johann Christoph Rumetsch: Charitum et
Charitin applausus cum […]Eberhardus Ludovicus dux Wirtenbergiae et Tecciae […]
66
predstavili tako, da bomo hkrati zbrali in povzeli vse, kar lahko iz raz
nih sporočil izvemo o njegovi usodi. To naj bo hkrati majhna zahvala
jubilantu, Wilfriedu Setzlerju, ki je kot vodja kulturnega urada mesta
Tübingen poskrbel za knjigo o nagrobnih spomenikih.
Vergerij je leta 1553 pripotoval v Württemberg. Napadan od reformi-
ranih teologov (v Švici) in preganjan od katoliških, je našel zatočišče pri
vojvodi Krištofu in bil imenovan za vojvodovega svetnika s službenim
sedežem v Tübingenu. Tu je ostal do smrti, če ne upoštevamo njegovih
številnih potovanj. Po Vergerijevi smrti je vojvoda odredil, naj se mu v
Stiftskirche postavi tako kamniti nagrobnik kot tudi epitaf,6 in sicer oba
na njegove, vojvodove stroške.7
Latinsko besedilo je prikazano v več starejših knjigah:8
1. Johann Friedrich Baumhauer: Inscriptiones monumentorum, quae
sunt Tubingae, in conditorio illustrissimorum Wurtembergiae principum,
in templo divi Georgii et divi Iacobi, in coemeterio intra et extra urbem.
Das ist: Alle Grabstein unnd Schrifften, so zu Tübingen beedes in der
Fürstlichen Gegräbnus, auch in beeden zu Sanct Gergen unnd Jakoben
Kirche […] gefunden werden, Tübingen 1524 [pravilno 1624]: str. B3
oz. str [11].
2. Ludwig Melchior Fischlin: Memoria theologorum Wirtembergen-
sium resuscitata. h.e. biographia praecipuorum virorum, qui a tempo-
re reformationis usque ad hanc nostram aetatem […] docuerunt.-2 Bd.
u-Suppl.-Bd, Ulm 1709/1710: o Vergeriju v Suppl.-Bd. str.113–127; epitaf
str. 119 f.9
6 Pismo vojvode Krištofa rektorju univerze v Tübingenu (Dietrichu Schnepfu) s 5. ok-
tobra 1565. Glej: Eduard von Kausler/Theodor Schott (ured.): Briefwechsel zwischen
Christoph, Herzog von Württemberg, und Petrus Paulus Vergerius […], Stuttgart
1875, št. 230, (str. 444 f.): »[…] das die leycht in Sanct Jergen kirchen bei euch an ain
bequemmen ortt […] cristenlich zur erden bestettigt, und as ime an demselben ortt
ain tafel zu einem epitaphium aufgerichtet, aber sonst allein auf das grab ain stain
mit seinem wappen und umbschrifft […] gelegt mege werden […].«
7 Pismo št. 255 (str. 451) z 22. novembra 1565 »an den keller in Tübingen« (upravniku
vojvodovih prihodkov v Tübingenu).
8 Seznam ni popoln, a zadostuje za ta prispevek.
9 Fischlin se sklicuje (str. 120, op. d) glede besedila epitafa na »Rumetsch Charitum
et Charitin. Applausus p.m. 60«, to je na: Johann Christoph Rumetsch: Charitum et
Charitin applausus cum […]Eberhardus Ludovicus dux Wirtenbergiae et Tecciae […]
66
