Page 132 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 132
ŠTUDIJSKI VEČERI
lastno pokopališče le pri špitalski cerkvi sv. Elizabete, sicer so pokojnike
pokopavali v grobove in grobnice na katoliških pokopališčih. Najpogo-
steje se kot kraj pokopa omenjata cerkev sv. Petra in pokopališče pri sv.
Petru. Redkeje se omenjajo cerkev sv. Nikolaja, frančiškanski samostan
in pokopališče pri frančiškanih ter pokopališče pri cesarskem špitalu ob
cerkvi sv. Jakoba. Le izbrani pa so našli zadnji počitek v prej omenjeni
cerkvi sv. Elizabete. Izven Ljubljane so protestante pokopavali v samo-
stanu v Kamniku, v cerkvi v Trebnjem, v župni cerkvi v Višnji Gori in v
cerkvi v Dobu pri Domažalah (Hitzinger 1864, 52–54).
Peter Hitzinger še vedno velja za edinega preučevalca vira, ki je v
tabelaričnem zapisu predstavil vsa štiri poglavja protestantske matrike
v številkah. Njemu se namreč lahko zahvalimo, da poznamo končno
številko vseh vpisov v matriko za posamezno leto, za vsa leta skupaj in
za vsak del matrike posebej (Hitzinger 1863, 84). Objavljeni podatki so
bili v veliko pomoč pri rekonstrukciji manjkajočega dela matrike, saj
smo lahko z njihovo pomočjo ugotovili delež ponovno najdenih vpisov,
in hkrati v opomin, da je kljub številnim poskusom in vloženemu trudu
še vedno ogromno podatkov, ki jih najverjetneje nikoli ne bomo uspeli
najti. Hitzingerjevi izpiski, primerjave in tabelarni prikazi so se na srečo
ohranili do današnjih dni tudi v njegovem rokopisu.52
V drugi polovici 19. stoletja sta protestantsko matično knjigo pre
učevala vsaj dva – Theodor Elze (1823–1900), prvi pastor novo ustano-
vljene protestantske cerkvene občine v Ljubljani (1852), in Peter Radics
(1836–1912). Prvi je iz vira črpal podatke za številne razprave o prote-
stantizmu na Kranjskem v 16. stoletju,53 drugi je za potrebe novo nastale
protestantske cerkvene občine napravil prepis protestantske matrike, ki
nosi letnico 1899. Tega leta je bila matrika zagotovo že okrnjena, saj je
Radics prepisal le podatke, ki jih še danes najdemo v ohranjenem viru
(brez vpisov krstov in porok). Ob tem je potrebno pripomniti, da je Ra-
dics pri prepisovanju napravil kar nekaj napak, predvsem pri zapisovanju
priimkov in poklicev. Po do zdaj znanih podatkih so se ohranili trije
izvodi Radicsevega prepisa. Prvi izvod hrani Arhiv Republike Slovenije
52 AS 881, t.e. 2.
53 Glej: Elze 1880, 21–27; Elze 1882, 1–52; Elze 1891, 171–179; Elze 1894, 135–151; Elze
1899, 117–153; Elze 1900, 159–201; Elze 1901, 53–69.
130
lastno pokopališče le pri špitalski cerkvi sv. Elizabete, sicer so pokojnike
pokopavali v grobove in grobnice na katoliških pokopališčih. Najpogo-
steje se kot kraj pokopa omenjata cerkev sv. Petra in pokopališče pri sv.
Petru. Redkeje se omenjajo cerkev sv. Nikolaja, frančiškanski samostan
in pokopališče pri frančiškanih ter pokopališče pri cesarskem špitalu ob
cerkvi sv. Jakoba. Le izbrani pa so našli zadnji počitek v prej omenjeni
cerkvi sv. Elizabete. Izven Ljubljane so protestante pokopavali v samo-
stanu v Kamniku, v cerkvi v Trebnjem, v župni cerkvi v Višnji Gori in v
cerkvi v Dobu pri Domažalah (Hitzinger 1864, 52–54).
Peter Hitzinger še vedno velja za edinega preučevalca vira, ki je v
tabelaričnem zapisu predstavil vsa štiri poglavja protestantske matrike
v številkah. Njemu se namreč lahko zahvalimo, da poznamo končno
številko vseh vpisov v matriko za posamezno leto, za vsa leta skupaj in
za vsak del matrike posebej (Hitzinger 1863, 84). Objavljeni podatki so
bili v veliko pomoč pri rekonstrukciji manjkajočega dela matrike, saj
smo lahko z njihovo pomočjo ugotovili delež ponovno najdenih vpisov,
in hkrati v opomin, da je kljub številnim poskusom in vloženemu trudu
še vedno ogromno podatkov, ki jih najverjetneje nikoli ne bomo uspeli
najti. Hitzingerjevi izpiski, primerjave in tabelarni prikazi so se na srečo
ohranili do današnjih dni tudi v njegovem rokopisu.52
V drugi polovici 19. stoletja sta protestantsko matično knjigo pre
učevala vsaj dva – Theodor Elze (1823–1900), prvi pastor novo ustano-
vljene protestantske cerkvene občine v Ljubljani (1852), in Peter Radics
(1836–1912). Prvi je iz vira črpal podatke za številne razprave o prote-
stantizmu na Kranjskem v 16. stoletju,53 drugi je za potrebe novo nastale
protestantske cerkvene občine napravil prepis protestantske matrike, ki
nosi letnico 1899. Tega leta je bila matrika zagotovo že okrnjena, saj je
Radics prepisal le podatke, ki jih še danes najdemo v ohranjenem viru
(brez vpisov krstov in porok). Ob tem je potrebno pripomniti, da je Ra-
dics pri prepisovanju napravil kar nekaj napak, predvsem pri zapisovanju
priimkov in poklicev. Po do zdaj znanih podatkih so se ohranili trije
izvodi Radicsevega prepisa. Prvi izvod hrani Arhiv Republike Slovenije
52 AS 881, t.e. 2.
53 Glej: Elze 1880, 21–27; Elze 1882, 1–52; Elze 1891, 171–179; Elze 1894, 135–151; Elze
1899, 117–153; Elze 1900, 159–201; Elze 1901, 53–69.
130
